Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti pogojev za izdajo začasne odredbe ugotovilo, da je verjetno izkazana terjatev in to tudi sprejemljivo obrazložilo. Vendar je bila premalo izkazana nevarnost, da bi bilo brez pomislekov mogoče pritrditi odločitvi o potrebnosti njenega zavarovanja z izdano začasno odredbo. Toženčevo ravnanje v smeri onemogočene ali otežene izterjave, mora biti konkretno izkazano, kar bremeni tožečo stranko in se kaže v njegovem obnašanju, ko na primer brezplačno odtujuje ali razprodaja svoje premoženje, ga zapravlja, se prezadolžuje in podobno.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za nepremoženjsko škodo in sicer za strah oprlo predvsem na izvedensko mnenje, v zadevo pritegnjenega izvedenca medicinske stroke dr.I.F. Dejansko pa iz tožničine strankine izpovedbe izhaja, da se je same prometne nesreče zelo prestrašila, ker se je njeno osebno vozilo trikrat obračalo po cestišču. O tem dejstvu se citirani izvedenec v svojem izvedenskem mnenju sploh ni izjasnil, saj je ocenil le strah, ki ga je tožnica trpela zaradi izida zdravljenja.
ZPPSL člen 93, 93/1, 93, 93/1. SKPG-90 člen 38, 38-3.
odpravnina ob upokojitvi - prenehanje delovnega razmerja zaradi stečaja
Pravica do odpravnine ob upokojitvi je vezana na razlog prenehanja delovnega razmerja. Ker je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečaja nad toženo stranko in ne zaradi upokojitve (upokojil se je kasneje), ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi.
ZDR člen 32, 35, 35/11, 32, 35, 35/11. ZTPDR člen 80, 80/2, 80, 80/2.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - zamuda roka za ugovor
Le na podlagi sklepov direktorja, brez predhodne odločitve organa upravljanja o prenehanju delovnega razmerja večjega števila presežnih delavcev v družbenem podjetju, delovno razmerje delavcev - tožnikov ni zakonito prenehalo.
Ker je tožena stranka po vsebini odločala o nepravočasnem ugovoru tožnika, je bila sanirana zamuda roka za ugovor, tako da je lahko tožnik z vložitvijo tožbe pravočasno sprožil spor pri sodišču za presojo zakonitosti odločitev tožene stranke.
odpravnina - prenehanje delovnega razmerja zaradi stečaja
Delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečajnega postopka ni upravičen do odpravnine po 36.f členu ZDR kot trajno presežni delavec. Odpravnina po 36.f členu ZDR pripada le delavcem, ki jim delovno razmerje preneha kot trajno presežnim delavcem - to je na podlagi 12. točke 1. odstavka 100. člena ZDR.
Če tožeča stranka ne navede dejstev tako, da bi že na podlagi njihove logične ocene iz njih izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka, sodišču ni treba izvajati dokazov o njihovi resničnosti; zaslišanja priče ni mogoče dovoliti zato, da bi sodišče razumelo navedbe stranke, ampak samo zaradi dokazovanja resničnosti zatrjevanega odločilnega dejstva.
pasivna legitimacija - sprememba firme - pravno nasledstvo - sodba na podlagi izostanka
Škodo, ki izvira iz izkupa predrugačenega ali nepristnega čeka, trpi neresnični trasant nepristnega čeka le tedaj, če je bil kriv za izdajo nepristnega čeka (9. tč. 23. čl. Zakona o čeku). Imetnik tekočega računa, ki je imel pri sebi vseh 20 čekov, čekovne blankete pa je skupaj s čekovno kartico pustil v avtomobilu na nezavarovanem parkirišču, je delno kriv in zato soodgovoren za škodo, ko je prišlo do tatvine čekov. Delno pa je za škodo odgovorna tudi banka, ki je bila o tatvini pravočasno obveščena in bi morala notranjo organizacijo dela prilagoditi tako, da bi morebitne zlorabe čekov preprečila. Taka njena dolžnost izvira tudi iz določb ZOR (1. odst.
1057. čl. v zv. s 1. odst. 751. čl., 2. odst. 262. čl., 263. čl. in 2. odst. 18. čl. ZOR).
Po I. odstavku 13. člena Zakona o prometnem davku (Ur.l. RS št. 4/92 in 9/92) je davčni zavezanec za plačilo davka na promet proizvodov prodajalec, in čeprav se v razmerju do države prodajalec te obveznosti ne more rešiti, se stranki v kupoprodajni pogodbi lahko dogovorita, da bo davčno obveznost izpolnil kupec. Po II. odstavku 453. člena ZOR prevzemnik (kupec) odgovarja dolžniku (prodajalcu), če ne izpolni pravočasno obveznosti upniku (državi) in ta zahteva izpolnitev od dolžnika.
ZDSS člen 4, 4-2, 4, 4-2. ZTPDR člen 73, 73/2, 73, 73/2.
odškodnina za negmotno škodo - nesreča pri delu - procesna predpostavka za tožbo
Sodišče prve stopnje bi lahko ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za odločanje o odškodninskem zahtevku le v primeru, če bi o vloženi tožbi odločalo v roku 30 dni od vložitve tožbe. Ker pa je sodišče odločalo več kot leto kasneje in je od vložitve tožbenega zahtevka poteklo več kot 30 dni, kot določa rok za sporazum o odškodnini 2. odstavek 73. člena ZTPDR, pa so se že natekli pogoji za vsebinsko odločanje o zahtevku in je zato odločitev sodišča, da niso izpolnjeni pogoji za sodno varstvo nepravilna. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču, da o tožbi odloči po vsebini.
pravočasna prijava terjatve - likvidacijski postopek
Po II. odstavku 182. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS 67/93) - ZPPSL se v likvidacijskem postopku ne uporabljajo določila ZPPSL o zavrženju prijav terjatev dospelih na sodišče po preteku 60-dnevnega roka za njihovo prijavo. Upniki jih lahko prijavljajo vse do takrat, ko jih je še mogoče upoštevati v osnutku glavne razdelitve likvidacijske mase (183. člen ZPPSL). Pravočasne so vse terjatve, ki so jih upniki vložili med likvidacijskim postopkom, po začetku stečajnega postopka pa do preteka dvomesečnega roka od objave oklica o začetku stečaja v Uradnem listu RS.
Odstop od najemne pogodbe na podlagi 2. alinee 28. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur.list SRS, št. 18/94 in 34/88, ZPSPP) je mogoč samo, če najemodajalec najemnika opomni na zamudo s plačilom najemnine in je najemnik v dveh mesecih po prejemu opomina ne poravna.
Če najemna pogodba preneha po samem zakonu, in sicer II. odstavku 32. člena ZPSPP, preneha tudi podnajemna pogodba.
Pri izračunavanju osnove za odmero odpravnine trajno presežnemu delavcu je potrebno upoštevati plače iz zadnjih treh mesecev pred prenehanjem delovnega razmerja, če je delavec tedaj dejansko delal in ne iz zadnjih treh mesecev pred začetkom teka odpovednega roka. V danem primeru je to obdobje od 15.6. do 15.9.1992. Uspeh v sporu je potrebno ocenjevati v odnosu do celotnega tožbenega zahtevka in ne le podrejenega. Ker tudi v individualnih delovnih sporih velja splošno načelo pri odločanju o stroških glede na uspeh, tožeča stranka pa je uspela le z manjšim delom zahtevka, je prvostopno sodišče pravilno odločilo, da v skladu z 2. odstavkom 154. člena ZPP nosi vsaka stranka svoj del stroškov postopka sama.
prenehanje delovnega razmerja - prevzem na delo - vezanost na tožbeni zahtevek
Kadar tožeča stranka izpodbija odločbe delodajalca ni dolžna postaviti zahtevka, v kolikor ga pa postavi, sodišče nanj ni vezano (23. člen ZDSS). Sodišče prve stopnje bo zato moralo v ponovljenem postopku ugotoviti ali je delodajalec odločil o ugovoru tožnice zoper prvostopni sklep in nato postopati dalje in odločiti o zahtevku po vsebini, upoštevajoč določbe 1. oziroma 3. odstavka 24. člena ZDSS.
Pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti izpodbijanega sklepa s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za obnovo postopka, ker iz same vloge, naslovljene kot predlog za obnovo postopka ni razvidno ali gre dejansko za predlog za obnovo postopka. Zato je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe izpodbijani sklep razveljavilo po uradni dolžnosti in naložilo sodišču prve stopnje, da z vlogo naslovljeno kot predlog za obnovo postopka, postopa kot z nepopolno vlogo po določbi 17. čl. ZDSS. Kaj mora predlog za obnovo postopka vsebovati določa 2. odst. 424. čl. ZPP.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-11, 354, 354/2, 354/2-11. ZPPSL člen 15, 15.
stečaj - dvakrat obravnavana terjatev
Odločanje o terjatvi, ki je že bila obravnavana, predstavlja bistveno kršitev določb stečajnega postopka po 11. točki II. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po 15. členu ZPPSL smiselno uporablja tudi v stečajnih postopkih.
izvedenstvo - prekoračitev pristojnosti in strokovnega znanja sodišča z posegom v medicinsko področje
Glede na razpoložljive podatke, ki se nahajajo v spisu, obstaja najmanj dvom glede načina in okoliščin, v katerih je do poškodbe oškodovanca prišlo, pa tudi glede poškodbe same. Sodišče prve stopnje je obdolženko spoznalo za krivo, da je z zamahom s kuhinjskim nožem s 15 cm dolgim nazobčanim rezilom povzročila oškodovancu po hrbtišču desne dlani vreznino, zaradi česar naj bi bila prizadeta oškodovančeva zunanjost, kljub temu, da iz zdravniškega spričevala ni razvidno, da bi bila oškodovančeva zunanjost kakorkoli prizadeta, temveč je poškodba opredeljena le kot sled poškodb. Sodišče prve stopnje tudi ni odredilo izvedenstva medicinske stroke, temveč se je samo preko svojih pristojnosti in strokovnega znanja ukvarjalo s tem, za kakšno poškodbo gre in na kakšen način lahko taka poškodba nastane, čeprav tovrstno ocenjevanje zahteva strokovno znanje, s katerim pa razpolagajo le za to postavljeni izvedenci.
Glede na to, da obvestilo v ničemer ni prispevalo k razjasnitvi povsem nejasne vloge in da je bil vložnik tudi poučen o posledicah, ki bodo nastopile, če svoje vloge ne bo pravočasno in v nakazani smeri popravil oz. dopolnil, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče ravnalo povsem pravilno, ko je nejasno vlogo zavrglo, odločitev o tem pa oprlo na določbo 3.odst. 76.čl. ZKP.
Način določitve zahtevka ne more biti odločilen za ugotovitev njegove identitete. Pomemben je predmet opisa (zahtevek), ne pa sama formulacija (besedna oziroma številčna).
Po določbah 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR (za prestano škodo) in 203. člena ZOR (za bodočo škodo) se odškodnino za nepremoženjsko škodo odmerja glede na konkretno, individualno prizadetost oškodovanca, ne pa le na odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti.