razglasitev pogrešanca za mrtvega - postopek razglasitve
1. Zgolj okoliščina, da se pogrešanka že 20 let ni javila domačim, ob dejstvu, da je od njenega rojstva minilo šele 43 let, po izpovedih prič pa je bila lahkomiselna in neodgovorna oseba, ne potrjuje verjetnosti, da ni več živa (2. tč. 1. odst. 82. čl. ZNP).
2. Sodišče objavi oklic o pogrešani osebi v Uradnem listu RS in obvesti center za socialno delo (2. odst. 85. čl. ZNP) le v primeru, če na podlagi opravljenih poizvedb po prejemu predloga (1. odst 85. čl. ZNP) ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka.
ZOR člen 324, 324/1, 324/2, 324, 324/1, 324/2. ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1. SKPG člen 13, 13/13, 13, 13/13.
odpravnina - trajni presežek - zamudne obresti
Delodajalec je v zamudi s plačilom odpravnine trajno presežnemu delavcu od izteka odpovednega roka oz. od dneva prenehanja delovnega razmerja dalje in delavcu pripadajo zamudne obresti od tega dne dalje.
Motenje posesti mora imeti tudi znake zavestnega (ne v smislu pravno kvalificirane, marveč v smislu naravne volje) poseganja v tujo posest, ki mora rezultirati kot originarna pridobitev (so)posesti.
Pravni interes za ugotovitveno tožbo je podan, če tožnik ne more postaviti dajatvenega zahtevka. Ker je tožena stranka v motenjski pravdi pridobila izvršilni naslov za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in vrnitev posesti stanovanja, lahko tožeča stranka kot lastnica in trenutna posestnica stanovanja prepreči izvršitev pravnomočnega sklepa iz motenjske pravde le tako, da toži na ugotovitev, da tožena stranka nima pravice do posesti, kajti lastninski zahtevek absorbira posestni (petitorium absorbet posessorium).
Tožeča stranka je v obravnavani zadevi umaknila tožbo zaradi izpolnjenega tožbenega zahtevka. Vendar ni bila tožena zavarovalnica tista, ki je plačala tožnikovo odškodninsko terjatev, temveč plačilna zavezanka iz druge pravde po istovrstnem tožbenem zahtevku. Povedano nedvomno pomeni, da ta pravda ni bila potrebna, ko razen tega tudi uporaba določila iz prvega odstavka 158. člena ZPP, v tej zadevi ne pride v poštev zaradi po drugi osebi izpolnjene terjatve.
V pravdi zaradi izpraznitve stanovanja mora tožena stranka z nasprotno tožbo zahtevati, da tožeča stranka sklene z njo najemno pogodbo. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati tudi okoliščine glede obveznosti sklenitve najemne pogodbe, če takšen zahtevek ni bil postavljen.