ničnost - razpolaganje z premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve
Za ničnost pravnega posla o razpolaganju z nepremičninami oz. premoženjem je dovolj, da gre za nepremičnino oziroma premoženje, glede katerih obstaja po določbah 3., 4. in 5. člena ZDEN tudi samo načelna možnost vrnitve.
Delodajalec je odškodninsko odgovoren delavcu za neizrabo letnega dopusta v primeru, če iz neopravičenega razloga odkloni delavcu izrabo dopusta. Samo dejstvo, da delavec ni izkoristil letnega dopusta, še ne pomeni, da je delavec upravičen do odškodnine za neizkoriščeni letni dopust. Za odškodninsko odgovornost mora biti namreč izkazano, da delavec ni izkoristil letnega dopusta po krivdi delodajalca. Delodajalec pa ni dolžan skrbeti, da bo delavec svojo pravico do letnega dopusta dejansko uveljavil in izrabil letni dopust.
ZOR člen 324, 324/1, 324/2, 324, 324/1, 324/2. ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1. SKPG člen 13, 13/13, 13, 13/13.
odpravnina - trajni presežek - zamudne obresti
Delodajalec je v zamudi s plačilom odpravnine trajno presežnemu delavcu od izteka odpovednega roka oz. od dneva prenehanja delovnega razmerja dalje in delavcu pripadajo zamudne obresti od tega dne dalje.
Pravni interes za ugotovitveno tožbo je podan, če tožnik ne more postaviti dajatvenega zahtevka. Ker je tožena stranka v motenjski pravdi pridobila izvršilni naslov za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in vrnitev posesti stanovanja, lahko tožeča stranka kot lastnica in trenutna posestnica stanovanja prepreči izvršitev pravnomočnega sklepa iz motenjske pravde le tako, da toži na ugotovitev, da tožena stranka nima pravice do posesti, kajti lastninski zahtevek absorbira posestni (petitorium absorbet posessorium).
Tožeča stranka je v obravnavani zadevi umaknila tožbo zaradi izpolnjenega tožbenega zahtevka. Vendar ni bila tožena zavarovalnica tista, ki je plačala tožnikovo odškodninsko terjatev, temveč plačilna zavezanka iz druge pravde po istovrstnem tožbenem zahtevku. Povedano nedvomno pomeni, da ta pravda ni bila potrebna, ko razen tega tudi uporaba določila iz prvega odstavka 158. člena ZPP, v tej zadevi ne pride v poštev zaradi po drugi osebi izpolnjene terjatve.
V pravdi zaradi izpraznitve stanovanja mora tožena stranka z nasprotno tožbo zahtevati, da tožeča stranka sklene z njo najemno pogodbo. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati tudi okoliščine glede obveznosti sklenitve najemne pogodbe, če takšen zahtevek ni bil postavljen.