181.

VSL sklep I Cp 1179/04

11.5.2005

nepravdno pravo

VSL51129

ZNP člen 122, 122/3, 122, 122/3. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5, 70, 70/2, 70/4, 70/5.

postopek za delitev stvari v solastnini - pritožbena novota - fizična delitev - civilna delitev

Predlagalni postopki, med katere spada tudi postopek za delitev

stvari v solastnini, se po svoji naravi približujejo pravdnemu

postopku, zato ni nobenega razloga, ki bi v nepravdnem postopku

izključeval smiselno uporabo prepovedi navajanja novot v pritožbenem

postopku, uzakonjeno v pravdnem postopku.

Delitev z izplačilom solastniškega deleža se po petem odstavku 70.

člena SPZ opravi namesto civilne delitve, ki v konkretnem primeru iz

pojasnjenih razlogov ne bi prišla v poštev, ne pa namesto fizične

delitve (drugi odstavek 70. člena SPZ).

 

183.

VSL sklep III Cp 2087/2004

11.5.2005

OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL48509

OZ člen 311, 311/1, 311, 311/1.

pobotanje - izvršba - pogojna terjatev

Pogojnih terjatev, dokler pogoj ni izpolnjen, ni mogoče pobotati.

takšna terjatev namreč še ni zapadla.

 

185.

VSL sodba I Cp 907/2005

11.5.2005

STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO

VSL50592

ZZKat člen 14, 27.

dedni dogovor - mejni ugotovitveni postopek

Dedni dogovor o delitvi in načinu delitve zapuščine ter o odstopu

dednega deleža je po svoji pravni naravi pogodba civilnega prava,

zato zanj veljajo splošna načela o veljavnosti pogodb. Sporazum

lastnikov o parcelaciji in posestnih mejah, dosežen v mejnem

ugotovitevenem postopku, pa ima po oceni pritožbenega sodišča pomen

pogodbe o poravnavi in ga je treba presojati v skladu z določbami

Zakona o obligacijskih razmerjih.

 

187.

VSL sodba I Kp 673/2004

11.5.2005

kazensko materialno pravo

VSL22684

ZTVCP člen 60, 97, 97/3, 60, 97, 97/3. KZ člen 325, 325, 325. ZKP člen 372, 372/2, 373, 391, 372, 372/2, 373, 391.

kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti

Neupravičeno zmanjševanje hitrosti na avtocesti brez ustreznih

opozoril za druge udeležence (60. člen ZTVCP) je povzročilo kritično

situacijo, ki je ogrozila druge udeležence v prometu in bila tudi

neposreden vzrok za nesrečo, v kateri je bila ena oseba hudo telesno

poškodovana. Voznik, ki je trčil v obdolženčevo vozilo ni mogel

pričakovati, da bo obdolženec, ki je vozil pred njim naenkrat

zmanjšal hitrost in zato zanj ni bil pričakovana ovira, kar bi lahko

vplivalo na izključitev vzročne zveze.

 

189.

VSL sodba in sklep II Cp 1336/2004

11.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50919

ZOR člen 188, 200, 203, 188, 200, 203.

odškodnina za nepremoženjsko škodo

Ob nesreči 28 let stari tožnici, v kateri je utrpela številne odprte

zdrobljene zlome, zdrobljen sklepni zlom in zlome kosti na levi roki

od prstov do ramenskega obroča z obsežno zmečkanino mišic leve

nadlahti in podlahti ter delno ohromelost levega podlahtničnega živca

ter odprt zlom desne pogačice in odlom baze stopalnice desnega

stopala ter zlom druge do četrte stopalnice desnega stopala, zaradi

česar je bila sedemkrat hospitalizirana skupaj 61 dni, sedemkrat

operirana, od tega šestkrat v splošni anasteziji, dobivala visoke

doze antibiotikov, transfuzijo enega litra krvi, nosila 19 dni mavec

na desnem stopalu, bila osemindevetdesetkrat rentgenizirana in je

trpela številne preiskave, bila je tridesetkrat pri zdravniku

specialistu, dvajsetkrat pri svojem zdravniku, desetkrat na

fizioterapiji in štiri tedne v zdravilišču, s hudimi bolečinami en

mesec in pol, 21 dni je jemala močne analgetike, srednje hude

bolečine je trpela 4 mesece s pogostim jemanjem zdravil, blage

bolečine še pol leta stalno, nato pa občasne blage, imela pa jih bo

tudi v bodoče, je bila prisojena odškodnina za prestane telesne

bolečine in nevšečnosti v višini 4.000.000,00 SIT. Za strah, ki je

bil primaren ob dogodku, ko se je bala za življenje, skupaj 10 dni,

in sekundarni strah za izzid zdravljenja, ki je bil srednje hud dva

meseca, blag pa 15 mesecev, je bila prisojena odškodnina v višini

400.000,00 SIT. Za skaženost lažje stopnje, ki jo predstavljajo

številne brazgotine na levi nadlahti in podlahti ter na desnem kolenu

ter deformacija levega komolca in leve podlahti, ki je vidna iz večje

oddaljenosti, če so ti deli telesa razkriti, je dobila 600.000,00 SIT

odškodnine. Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih

aktivnosti zaradi trajnih posledic, ki jih predstavlja zavrta

gibljivost ramenskega sklepa levega komolca, levega zapestja, zavrta

gibljivosti v osnovnih členkih prstov od prvega do četrtega prsta,

vse to srednje stopnje, ter zavrt zasuk v levi podlahti težje

stopnje, zavrta gibljivost v osnovnem sklepu mezinca leve roke težje

stopnje, zavrta gibljivost palca lažje stopnje ter zavrta gibljivost

desnega stopala in desnega kolena lažje stopnje, zaradi česar je

groba moč levice zmanjšana za 80% in je zmanjšana njena sposobnost za

dela, ki zahtevajo grob prijem z levico, seganje po predmetih in

prenašanje bremen z levico težjih od enega kilograma in za dela, ki

zahtevajo dobro koordinacijo prstov levice, zmanjšane sposobnosti za

prelaganje bremen na višje ležeča mesta nad višino ramena in za dela,

ki zahtevajo počepanje in poklekanje na desno nogo ali za dolgotrajno

hojo po neravnem terenu ter za dolgotrajno stanje, kar vse po mnenju

izvedenca predstavlja 70% zmanjšanih splošnih življenjskih in

delovnih sposobnosti, ob upoštevanju tožničine starosti in dejstva,

da je morala zamenjati svoj poklic medicinske sestre in se usposobiti

kot bilancist na drugem področju, ji je bilo prisojeno iz tega

naslova 6.000.000,00 SIT ali skupno za nepremoženjsko škodo

11.000.000,00 SIT. Tožnici je bila prisojena tudi renta za tujo

pomoč, ki jo bo potrebovala v bodoče po eno uro dnevno za vse tisto,

kar zaradi poškodbe leve roke in desne noge ne bo mogla, pa je pred

poškodbo ta dela sama opravila.

 

191.

VSL sklep III Cp 2615/2004

11.5.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL50739

ZIZ člen 15, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12, 56, 15, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12, 56. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.

sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - novi dokazi v pritožbenem postopku

Dolžnik bi moral v svojem ugovoru predlagati izvedbo dokaza z

vpogledom v pogodbo z dne 20.5.1998 in tudi navesti, kje se ta dokaz

nahaja. Če ni razpolagal z listino, na katero se je skliceval v dokaz

svojih navedb, bi to moral navesti, da bi sodišče lahko postopalo po

226. in 227. členu ZPP. Vendar pa dolžnik tega ni storil. Ker dolžnik

s pritožbenimi trditvami ni izkazal, da v postopku pred sodiščem prve

stopnje ni mogel predlagati oziroma predložiti omenjene pogodbe v

dokaz svojih dejanskih trditev, je v pritožbenem postopku ni bilo

mogoče upoštevati kot dokaza.

 

193.

VSL sklep II Cp 682/2005

11.5.2005

civilno procesno pravo

VSL49992

ZPP člen 161, 161/1, 161/2, 161/3, 161, 161/1, 161/2, 161/3.

odmera stroškov - sosporništvo

Ker gre za sospornike na strani tožene stranke, tožba pa je bila

umaknjena le zoper drugotoženko, lakho drugotoženka zahteva vrnitev

polovice potrebnih skupnih stroškov.

 

195.

VSL sklep I Cp 967/05

11.5.2005

obligacijsko pravo

VSL51131

ZOR člen 442, 443, 442, 443.

odstop terjatve

Vprašanje odgovornosti za izterljivost odstopljene terjatve pa ureja

443. člen ZOR, ki v 1. odst. pravi, da odstopnik odgovarja za

izterljivost odstopljene terjatve le, če je to med strankama posebej

dogovorjeno. Odgovornost za izterljivost se torej ne domneva in ne

velja na podlagi zakonske določbe, pač pa mora biti vedno med

strankama posebej dogovorjena.

 

197.

VSL sodba I Cp 1551/04

11.5.2005

obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSL51139

ZOR člen 66, 66/1, 66/2, 66, 66/1, 66/2. ZPP člen 8, 212, 360, 360/1, 8, 212, 360, 360/1.

navidezna pogodba - trditvena podlaga

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pogodba kot posojilna ni bila

izpolnjena. Ali je morda šlo za kakšno drugo pogodbo med strankama,

pa ni moglo ugotavljati, ker je tožnik vztrajal, da je bil denar

izročen.

 

199.

VSL sklep III Cp 99/2005

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50721

ZM člen 16, 16/2, 16, 16/2. ZIZ člen 23, 23/2, 61, 61/4, 62, 62/2, 23, 23/2, 61, 61/4, 62, 62/2.

sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menica - ugovor

V postopkih zoper dolžnike - menične zavezance na podlagi menice je

dopustno uveljavljati le ugovore po meničnem pravu (4. odstavek 61.

člena ZIZ). Ugovorna trditev, da je dolžnik svojo obveznost iz

posojilne pogodbe, ki jo je sklenil z družbo X, zavaroval s podpisom

menice, nakazuje, da je izdal tako imenovano bianko menico. Čeprav ta

v Zakonu o menici ni izrecno urejena, pa sta si pravna teorija in

sodna praksa vendarle enotni, da zanjo velja določba 2. odstavka 16.

člena ZM. Ta določa, da če se menica, ki je bila ob času izdaje

nepopolna, pozneje izpolni v nasprotju s sklenjenim sporazumom, se

kršitev tega sporazuma ne more ugovarjati imetniku menice, razen če

je ni pridobil nepošteno ali če je takrat, ko jo je pridobil, ravnal

z veliko malomarnostjo. Prav slednje, namreč, da je upnica, ko je

pridobila menico, ravnala nepošteno, pa zatrjuje dolžnik.