• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>
  • 181.
    VSL sklep III Cp 1471/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48523
    ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora
    Ugovor, v katerem dolžnik kot dokaz o neobstoju dolga predlaga po

    upniku predložene listine ter zaslišanje strank, je obrazložen.

     
  • 182.
    VSL sklep I Cp 1179/04
    11.5.2005
    nepravdno pravo
    VSL51129
    ZNP člen 122, 122/3, 122, 122/3. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5, 70, 70/2, 70/4, 70/5.
    postopek za delitev stvari v solastnini - pritožbena novota - fizična delitev - civilna delitev
    Predlagalni postopki, med katere spada tudi postopek za delitev

    stvari v solastnini, se po svoji naravi približujejo pravdnemu

    postopku, zato ni nobenega razloga, ki bi v nepravdnem postopku

    izključeval smiselno uporabo prepovedi navajanja novot v pritožbenem

    postopku, uzakonjeno v pravdnem postopku.

    Delitev z izplačilom solastniškega deleža se po petem odstavku 70.

    člena SPZ opravi namesto civilne delitve, ki v konkretnem primeru iz

    pojasnjenih razlogov ne bi prišla v poštev, ne pa namesto fizične

    delitve (drugi odstavek 70. člena SPZ).

     
  • 183.
    VSL sklep II Cp 1637/2004
    11.5.2005
    nepravdno pravo
    VSL51014
    ZENDMPE člen 29, 34.
    postopek za ureditev meje
    Ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bi lahko predlagatelj

    sprožil sodni postopek v skladu z določili ZENDMPE le, če bi

    predhodno sprožil upravni postopek in če bi tudi po opravljeni ustni

    obravnavi v upravnem postopku meja ostala sporna. ZENDMPE nikjer ne

    določa (tudi v 29. členu, na katerega se sklicuje sodišče prve

    stopnje, ne), da je upravni postopek zaradi ureditve meje pogoj za

    začetek sodnega postopka. Iz dikcije 34. člena ZENDMPE izhaja celo

    nasprotno, da postopka ureditve meje po ZENDMPE ni dopustno uvesti,

    če je bila meja urejena ali če se ureja v sodnem postopku, kar

    pomeni, da mora upravni organ zavreči zahtevo za ureditev meje, če se

    meja že ureja pred sodiščem (prvi odstavek 34. člena ZENDMPE).

    Lastnik ima torej izbiro, če je meja sporna, da takoj zahteva

    ureditev meje v nepravdnem postopku ali pa se odloči predhodno za

    ureditev meje v upravnem postopku.

     
  • 184.
    VSL sklep in sodba II Cp 1243/2004
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50918
    ZZZDR člen 51, 51/2, 51, 51/2. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.
    skupno premoženje zakoncev - pravni interes za vložitev tožbe
    Na odprodani stvari iz skupnega premoženja ni mogoče ugotavljati

    lastninske pravice. Predmet lastninske pravice je lahko le

    individualno določena stvar. Če te ni več, imata zakona ustrezne

    obligacijske zahtevke.

    Kupnina za odprodano skupno stvar je skupna, vendar od gole

    ugotovitve, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi kupnina za

    prodano stanovanje, tožnica nima nobene pravne koristi.

     
  • 185.
    VSK sodba in sklep I Cp 188/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01068
    ZZZDR člen 58, 58. ZOR člen 280, 280.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Stanovanjska hiša je bila pridobljena v teku trajanja zakonske zveze in tudi če je bila v zemljiški knjigi vpisana samo na prvega toženca, je prvi toženec s tem, ko je sklenil z ženo sporazum v smislu 58.čl. ZZZDR, je samo uredil dejansko stanje glede lastništva. S tem ni odtujil svoje premoženje, saj je druga toženka že po samem zakonu postala lastnica tega premoženja. Sodišče prve stopnje zato pravilno ugotavlja, da tisti del skupnega premoženja, ki je po sporazumu pripadal drugi toženki ni bil lastnina prvega toženca in da zato tega premoženja prvi toženec s sklenitvijo sporazuma ni odsvojil v smislu določil 280.čl. ZOR in naslednjih.

     
  • 186.
    VSL sklep II Cp 2080/2005
    11.5.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSL50228
    ZIZ člen 229, 229. SPZ člen 34, 34.
    motenje posesti - tožbeni zahtevek - pravni interes - izrek sklepa
    Ker je sklep o motenju posesti izvršilni naslov tudi pri ponovnem

    motenju posesti (229. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), če

    je ponovno prišlo do motenja posesti na način, ki se v bistvu ni

    razlikoval od prejšnjega motenja (v enoletnem roku), je ugotovitev

    načina motenja posesti pravno relevantna in upoštevna, bodisi z

    opisom opustitve (takega in podobnega motenja v bodoče) oziroma

    opisom (konkretizacijo) prepovedi nadaljnjega motenja posesti (34.

    člen SPZ), bodisi z opisom načina motenja posesti v posebnem

    (ugotovitvenem) tožbenem zahtevku.

     
  • 187.
    VSL sklep III Cp 2631/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48518
    ZN člen 43, 68, 43, 68. ZIZ člen 20, 20/2, 20/3, 20/4, 20, 20/2, 20/3, 20/4.
    notarski zapis kot izvršilni naslov - zapadlost terjatve
    Notarski zapisnik, v katerem je potrjeno zgolj to, kar je izjavil

    upnik (iz njega ni razvidno niti to, da bi notar razpolagal z

    vročilnicami o prejemu opomina in odstopa), ne ustreza pogojem javne

    listine, ki dokazuje zapadlost terjatve, odvisne od nastopa odložnega

    pogoja. Dokazovanje zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa po

    tretjem odstavku 20. člena ZIZ namreč predpostavlja sodelovanje

    dolžnika. V obravnavanem primeru pa dolžnik ni sodeloval pri sestavi

    notarskega zapisnika. Zato priloženi notarski zapisnik, četudi je

    javna listina, za katero velja domneva resničnosti (prvi odstavek

    224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ni takšna javna listina, ki

    bi dokazovala zapadlost terjatve v smislu določbe tretjega odstavka

    20. člena ZIZ.

     
  • 188.
    VSL sodba II Cp 2105/2005
    11.5.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL50929
    ZOR člen 103, 103.
    ničnost pogodbe
    Pogodba je v nasprotju z moralo, če je kršeno kakšno določeno moralno

    pravilo, ne da bi bila hkrati kršena tudi konkretna pravna norma.

    Kršeno moralno pravilo mora biti konkretizirano.

     
  • 189.
    VSL sklep III Cp 1710/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48548
     
    stroški izvršbe - umik predloga za izvršbo
    Izvršitelju v primeru neizvedbe rubeža pripada plačilo v višini 25%

    postavke za rubež na podlagi zadnjega odstavka 1. tarifne številke

    Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu

    stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur.l. RS štev. 18/2003) le v

    primeru, če izvršitelj sicer poskusi opraviti rubež pa to dejansko ni

    mogoče iz razlogov na strani drugih - upnika, dolžnika ali tretje

    osebe. Takšna zakonska situacija pa v konkretnem primeru ni izkazana.

    Upnik je namreč umaknil predlog za izvršbo že dne 10.12.2003, to je

    več kot dva meseca pred dnevom rubeža (23.2.2004), izvršitelja pa je

    obvestil dne 5.2.2004, to je 18 dni pred razpisanim rubežem (glej

    upnikovo vlogo pod A5 v spisu). Izvršitelj je tako lahko pravočasno

    reagiral na spremenjeno situacijo in preklical razpisani rubež.

    Opravil pa ni nobenega dejanja oz. opravila naštetega v 2. odstavku

    Tar.štev. 1, potrebnega za opravo rubeža oziroma v zvezi z rubežem,

    med drugim niti ni odšel na kraj rubeža. Zato mu pripadajo le

    materialni stroški v smislu 1. odstavka 10. člena omenjenega

    pravilnika.

     
  • 190.
    VSL sodba II Cp 1103/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50197
    OZ člen 65, 65/2, 65, 65/2.
    ara - vrnitev dvojne are
    Ker toženka ni dokazala, da je za neizpolnitev predpogodbe odgovorna

    tožnica, ki je prejela aro, ni upravičena do povrnitve dvojne are.

     
  • 191.
    VSL sklep II Cp 682/2005
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL49992
    ZPP člen 161, 161/1, 161/2, 161/3, 161, 161/1, 161/2, 161/3.
    odmera stroškov - sosporništvo
    Ker gre za sospornike na strani tožene stranke, tožba pa je bila

    umaknjena le zoper drugotoženko, lakho drugotoženka zahteva vrnitev

    polovice potrebnih skupnih stroškov.

     
  • 192.
    VSL sklep I Cp 1753/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50669
    ZVO člen 35, 35. ZV člen 195, 195.
    civilnopravno razmerje
    Po Zakonu o vodah lahko fizična oseba pridobi pravico do rabe vode s

    pravnomočnim vodnogospodarskim dovoljenjem in tudi izvaja rabo in

    izkoriščanje vode v tem obsegu. Zato ni pravno pravilno stališče

    sodišča prve stopnje, ki meni, da je dovolj, da je koncesionar za

    izvajanje rabe vode prisilno odklopil toženca iz vaškega vodovoda in

    ga priklopil na javno obrežje ter da mora toženec za to plačati

    vodarino. V postopku je ostala neocenjena trditev tožeče stranke, da

    je to storila po nalogu občine, ker je bila pitna voda iz vaškega

    vodovoda oporečna.

     
  • 193.
    VSL sklep II Cp 1947/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50193
    ZZK člen 34, 35, 36, 37, 38, 120, 148, 149, 161, 246, 34, 35, 36, 37, 38, 120, 148, 149, 161, 246. ZPP člen 108, 108.
    pomanjkljiva vloga - vknjižba lastninske pravice
    Vloga predlagateljev je formalno pomanjkljiva, če je bil podpis na

    zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred uveljavitvijo ZZK, torej pred

    16.9.2003 in zemljiškoknjižnemu predlogu niso bile priložene listine

    po 34. - 38. čl. ZZK. Sodišče mora zato predlagatelja pozvati, da

    vlogo z zahtevano listino - lokacijsko informacijo, dopolnita.

     
  • 194.
    VSL sodba in sklep II Cp 2057/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50931
    ZOR člen 200, 200. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 354, 354/1, 8, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 354, 354/1.
    odškodnina za negmotno škodo - strah - bistvena kršitev določb postopka - dokazna ocena
    Sodišče prve stopnje je dejansko oceno res napravilo tudi na podlagi

    izpovedb prič in ugotovitev izvedenca medicinske stroke oz.

    ugotovitev iz kazenskega postopka, ki teče zoper toženca (zoper

    tožnika pa je bil po pravilnih ugotovitvah prvostopnega sodišča

    kazenski postopek ustavljen), s čemer pa je zgolj upoštevalo tako

    zahteve kot tudi domet dokazne aktivnosti pravdnih strank, ki kakšnih

    drugih dokazov (na primer z neposrednim zaslišanjem prič) nista

    predlagali, temveč sta terjali prav vpogled v omenjeni kazenski spis.

    Z dokaznim ocenjevanjem tudi tega predlaganega dokaza je sodišče prve

    stopnje zgolj pravilno upoštevalo načeli materialne resnice in proste

    presoje dokazov (člen 8 ZPP). Pritožbeno namigovanje na

    nesprejemljivost dokazne ocene, ker je ta oprta tudi na podatke

    nedokončanega kazenskega postopka, je zato nepomembno.

    Za strah prisodi lahko sodišče odškodnino le v primeru če je bil ta

    intenziven in je trajal dalj časa, če pa je bil intenziven strah le

    kratkotrajen pa le tedaj, če je bilo dalj časa porušeno oškodovančevo

    duševno ravnovesje. V sodni praksi je torej ustaljen pravni standard,

    ki se je oblikoval na podlagi besedila 200. člena ZOR (sedaj

    vsebinsko enaka določba 179. člena OZ), po katerem sodišče prisodi

    tudi za strah odškodnino, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja

    strahu ter njihovo trajanje, to opravičujejo (merila iz 1. odstavka

    cit. določbe), pri čemer pa mora sodišče pri odločanju oziroma odmeri

    odškodnine gledati na pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine,

    pa tudi na to, da ne bi šlo na roke težnjam, ki niso združljive z

    njeno naravo in družbenim namenom (kriterji iz 2. odstavka istega

    člena). Navedenemu v sodni praksi ustaljenemu pravnemu dejanskemu

    stanu mora ustrezati ugotovljeni konkretni dejanski stan, da je

    mogoča ugodilna odločitev glede te odškodninske postavke. Takšne

    subsumpcije pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni opravilo.

    V izpodbijanem delu sodbe manjkajo razlogi o tem, kakšen primarni

    strah in kakšen sekundarni strah je tožnik utrpel glede na stopnjo

    intenzivnosti in glede na časovno trajanje. Zato ob takšnih

    pomanjkljivih ugotovitvah sodišča prve stopnje niti še ni bila mogoča

    odmera odškodnine iz tega naslova. Izpodbijana odločitev v tem delu

    tako nima potrebnih - opisanih pravnorelevantnih razlogov, zaradi

    česar se ne da preizkusiti. Zato je moralo sodišče druge stopnje v

    tem delu ugoditi pritožbama tožene stranke in zaradi izkazane kršitve

    iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, razveljaviti v tem delu

    sodbo sodišča prve stopnje in vrniti zadevo v novo sojenje (člen

    354/1 ZPP).

    Glede pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem

    pa sodišče prve stopnje sicer pritrjuje sodišču prve stopnje, da

    tožniku pripada najmanj takšna odškodnina, kakršna mu je že

    odmerjena, pri čemer pa v izpodbijani sodbi povzete dejanske

    ugotovitve o vrsti, stopnji in trajanju telesnih bolečin in

    nevšečnosti med zdravljenjem, na katere se pritožbeno sodišče v

    izogib ponavljanju le sklicuje, terjajo odmero še nekoliko višje

    odškodnine. Ker pa je sodišče prve stopnje pri odločanju spregledalo,

    da je tožnik tudi v tem delu zvišal tožbeni zahtevek, o tem delu

    tožbenega zahtevka ni odločalo, onemogočeno pa je s tem tudi

    pritožbenemu sodišču, da samo odmeri višjo odškodnino in spremeni

    izpodbijano odločitev v tem delu. V ugodilnem delu pa je ob povedanem

    pritožbi tožene stranke zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu

    sodbo sodišča prve stopnje. Tožena stranka sicer v tem delu sodbo

    glede višine prisojene odškodnine le pavšalno izpodbija, pritožbeno

    sodišče pa ni ugotovilo v tem delu nobenih po uradni dolžnosti

    upoštevnih procesnih ali materialnopravnih kršitev (člen 353 ZPP).

    V zvezi z odločitvijo glede prisojene odškodnine za duševne bolečine

    zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti sodišče druge stopnje tudi

    po uradni dolžnosti ugotavlja, da sodba v tem delu ne vsebuje vseh

    razlogov, ki sestavljajo potreben pravotvorni dejanski stan in se

    zato tudi v tem delu ne da preizkusiti. Predvsem manjka v zvezi s to

    odškodninsko postavko vselej pomembna okoliščina - oškodovančeva

    starost, ki predstavlja potrebno oporno točko za hipotetični

    približni izračun o tem, koliko časa oziroma kakšen del svojega

    življenja bo oškodovanec trpel duševne bolečine zaradi omejitev, ki

    jih je utrpel zaradi poškodb. Predvideno trajanje tovrstnih duševnih

    bolečin pa predstavlja eno od najpomembnejših okoliščin primera

    oziroma meril za izračun višine primerne odškodnine iz tega naslova.

    Ta okoliščina je še posebej pomembna v spornem primeru, ko tožeča

    stranka v pritožbi opozarja na (tudi v izvedenskem mnenju navedeno)

    dejstvo, da tožnik še vedno opravlja vsakodnevno kmetijska opravila.

    Ob povedanem je moralo pritožbeno sodišče ugoditi pritožbam obeh

    pravdnih strank in razveljaviti tudi v tem delu (torej tako v

    ugodilnem kot tudi v zavrnilnem delu) izpodbijano sodbo in vrniti

    zadevo v novo sojenje zaradi tudi tu izkazane bistvene kršitve določb

    pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

    Odškodnino za skaženost prisodi sodišče če oškodovanec duševno trpi

    ob pogledu in zavedanju spremembe na telesu, ki je posledica poškodbe

    (subjektivni element skaženosti) in če obenem tudi pri okolici zaradi

    takšne telesne spremembe vzbuja negativna čustva kot so groza, gnus,

    odpor ipd. oziroma čustva kot so pomilovanje, sočustvovanje ipd.

    (objektivni element skaženosti). Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo

    na podlagi neposrednega zaznavanja, da 6 cm dolga in do 0,5 cm široka

    brazgotina v barvi kože ni niti takoj opazna in ni takšna, ki bi

    glede na tožnikovo starost in siceršnji njegov izgled lahko vzbujala

    neprijetne občutke in je brazgotino ustrezno ocenilo le kot

    kozmetični defekt, ki predvsem zaradi izostanka objektivnega elementa

    skaženosti, izključuje priznanje odškodnine. Takšne materialnopravno

    pravilne presoje ne morejo omajati ob povedanem pritožbena

    sklicevanja, da tožnik vendarle duševno trpi, ko se zazre v

    brazgotino. Ob povedanem je pritožbeno sodišče zavrnilo v teh delih

    pritožbi in potrdilo v dejanskem in materialno pravnem pogledu

    pravilno odločitev sodišča prve stopnje.

     
  • 195.
    VSL sklep III Cp 708/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48526
    ZIZ člen 56, 57, 58, 58/3, 61, 61/3, 62, 62/2, 56, 57, 58, 58/3, 61, 61/3, 62, 62/2.
    sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
    V primeru, da dolžnk vloži ugovor po izteku roka po pravnomočnosti

    sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, sodišče

    le-tega ne more več razveljaviti v dovolilnem delu in skleniti, da bo

    o zahtevku in stroških upnika odločeno v pravdi, temveč mora le-tega

    če je pravočasen, popolen in dovoljen, poslati upniku v odgovor in o

    njem odločati.

     
  • 196.
    VSL sodba I Cp 1551/04
    11.5.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL51139
    ZOR člen 66, 66/1, 66/2, 66, 66/1, 66/2. ZPP člen 8, 212, 360, 360/1, 8, 212, 360, 360/1.
    navidezna pogodba - trditvena podlaga
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pogodba kot posojilna ni bila

    izpolnjena. Ali je morda šlo za kakšno drugo pogodbo med strankama,

    pa ni moglo ugotavljati, ker je tožnik vztrajal, da je bil denar

    izročen.

     
  • 197.
    VSL sklep III Cp 2049/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51642
    ZIZ člen 178, 178/4, 178, 178/4.
    ugotovitev vrednosti nepremičnine - sprememba vrednosti
    Bistven pogoj za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine po 4. odstavku 178. člena ZIZ je sprememba vrednosti od časa, ko je bila ugotovljena, do prodajnega naroka. Za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine ne zadošča, da stranka predloži svojo cenitev, iz katere izhaja druga (zanjo ugodnejša) vrednost nepremičnine, saj je bila ta predhodno že pravnomočno ugotovljena s sklepom.

     
  • 198.
    VSL sodba I Cp 1956/2004
    11.5.2005
    stanovanjsko pravo - stvarno pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50589
    ZTLR člen 15, 15/2, 15/5, 15, 15/2, 15/5. ZOR člen 279, 279/1, 378, 378/1, 378/1-1, 378/1-2, 378/1-3, 378/1-4, 279, 279/1, 378, 378/1, 378/1-1, 378/1-2, 378/1-3, 378/1-4. SZ člen 22, 22/1, 27, 27/1, 31, 31/1, 22, 22/1, 27, 27/1, 31, 31/1. ZPP člen 350, 350/2, 360, 360/1, 436, 436/1, 453, 458, 458/1, 350, 350/2, 360, 360/1, 436, 436/1, 453, 458, 458/1.
    stroški - upravljalec - zastarana terjatev - spor majhne vrednosti - zamudne obresti
    Pogodba, ki jo sklene večinski lastnik za opravljanje storitev v

    zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše, veže tudi ostale lastnike.

     
  • 199.
    VSL sklep III Cp 1679/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50708
    ZIZ člen 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8, 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8.
    izvršilni stroški - sklep o stroških - nasprotna izvršba - stroški
    Upnik mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati izrecno v zakonsko

    predvidenih rokih, sicer do njihove povrnitve ni upravičen. Dokončni

    obračun stroškov v smislu 1. odstavka 38.c člena ZIZ namreč ureja le

    razmerje med upnikom in izvršiteljem. Le-ta predstavlja tudi podlago

    za stroškovno obremenitev dolžnika, vendar s to razliko, da je pri

    dolžniku vselej sodišče tisto, ki mu te stroške naloži v plačilo.

     
  • 200.
    VSK sklep I Cp 452/2005
    10.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01052
    ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba
    Pri začasnih odredbah velja sicer načelo, da mora biti tožba kondemnatorna, toda če se predlaga izdaja regulacijske začasne odredbe kot v konkretnem primeru, je njena izdaja možna tudi, ko je postavljen ugotovitveni ali oblikovalni zahtevek in ko je terjatev upnika oz. njegova uveljavljena pravica ogrožena z ravnanjem dolžnika, ki lahko povzroči težko ali nenadomestljivo škodo in če se z njo ureja sporno razmerje do končne rešitve sodnega postopka. Pri izdaji takih začasnih odredb je potreben zelo restriktiven pristop, saj gre za izjemno sredstvo zavarovanja.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>