ugotovitev vrednosti nepremičnine - sprememba vrednosti
Bistven pogoj za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine po 4. odstavku 178. člena ZIZ je sprememba vrednosti od časa, ko je bila ugotovljena, do prodajnega naroka. Za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine ne zadošča, da stranka predloži svojo cenitev, iz katere izhaja druga (zanjo ugodnejša) vrednost nepremičnine, saj je bila ta predhodno že pravnomočno ugotovljena s sklepom.
Stanovanjska hiša je bila pridobljena v teku trajanja zakonske zveze in tudi če je bila v zemljiški knjigi vpisana samo na prvega toženca, je prvi toženec s tem, ko je sklenil z ženo sporazum v smislu 58.čl. ZZZDR, je samo uredil dejansko stanje glede lastništva. S tem ni odtujil svoje premoženje, saj je druga toženka že po samem zakonu postala lastnica tega premoženja. Sodišče prve stopnje zato pravilno ugotavlja, da tisti del skupnega premoženja, ki je po sporazumu pripadal drugi toženki ni bil lastnina prvega toženca in da zato tega premoženja prvi toženec s sklenitvijo sporazuma ni odsvojil v smislu določil 280.čl. ZOR in naslednjih.
Pri začasnih odredbah velja sicer načelo, da mora biti tožba kondemnatorna, toda če se predlaga izdaja regulacijske začasne odredbe kot v konkretnem primeru, je njena izdaja možna tudi, ko je postavljen ugotovitveni ali oblikovalni zahtevek in ko je terjatev upnika oz. njegova uveljavljena pravica ogrožena z ravnanjem dolžnika, ki lahko povzroči težko ali nenadomestljivo škodo in če se z njo ureja sporno razmerje do končne rešitve sodnega postopka. Pri izdaji takih začasnih odredb je potreben zelo restriktiven pristop, saj gre za izjemno sredstvo zavarovanja.