181.

VSL sodba in sklep II Cp 2057/2005

11.5.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL50931

ZOR člen 200, 200. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 354, 354/1, 8, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 354, 354/1.

odškodnina za negmotno škodo - strah - bistvena kršitev določb postopka - dokazna ocena

Sodišče prve stopnje je dejansko oceno res napravilo tudi na podlagi

izpovedb prič in ugotovitev izvedenca medicinske stroke oz.

ugotovitev iz kazenskega postopka, ki teče zoper toženca (zoper

tožnika pa je bil po pravilnih ugotovitvah prvostopnega sodišča

kazenski postopek ustavljen), s čemer pa je zgolj upoštevalo tako

zahteve kot tudi domet dokazne aktivnosti pravdnih strank, ki kakšnih

drugih dokazov (na primer z neposrednim zaslišanjem prič) nista

predlagali, temveč sta terjali prav vpogled v omenjeni kazenski spis.

Z dokaznim ocenjevanjem tudi tega predlaganega dokaza je sodišče prve

stopnje zgolj pravilno upoštevalo načeli materialne resnice in proste

presoje dokazov (člen 8 ZPP). Pritožbeno namigovanje na

nesprejemljivost dokazne ocene, ker je ta oprta tudi na podatke

nedokončanega kazenskega postopka, je zato nepomembno.

Za strah prisodi lahko sodišče odškodnino le v primeru če je bil ta

intenziven in je trajal dalj časa, če pa je bil intenziven strah le

kratkotrajen pa le tedaj, če je bilo dalj časa porušeno oškodovančevo

duševno ravnovesje. V sodni praksi je torej ustaljen pravni standard,

ki se je oblikoval na podlagi besedila 200. člena ZOR (sedaj

vsebinsko enaka določba 179. člena OZ), po katerem sodišče prisodi

tudi za strah odškodnino, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja

strahu ter njihovo trajanje, to opravičujejo (merila iz 1. odstavka

cit. določbe), pri čemer pa mora sodišče pri odločanju oziroma odmeri

odškodnine gledati na pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine,

pa tudi na to, da ne bi šlo na roke težnjam, ki niso združljive z

njeno naravo in družbenim namenom (kriterji iz 2. odstavka istega

člena). Navedenemu v sodni praksi ustaljenemu pravnemu dejanskemu

stanu mora ustrezati ugotovljeni konkretni dejanski stan, da je

mogoča ugodilna odločitev glede te odškodninske postavke. Takšne

subsumpcije pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni opravilo.

V izpodbijanem delu sodbe manjkajo razlogi o tem, kakšen primarni

strah in kakšen sekundarni strah je tožnik utrpel glede na stopnjo

intenzivnosti in glede na časovno trajanje. Zato ob takšnih

pomanjkljivih ugotovitvah sodišča prve stopnje niti še ni bila mogoča

odmera odškodnine iz tega naslova. Izpodbijana odločitev v tem delu

tako nima potrebnih - opisanih pravnorelevantnih razlogov, zaradi

česar se ne da preizkusiti. Zato je moralo sodišče druge stopnje v

tem delu ugoditi pritožbama tožene stranke in zaradi izkazane kršitve

iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, razveljaviti v tem delu

sodbo sodišča prve stopnje in vrniti zadevo v novo sojenje (člen

354/1 ZPP).

Glede pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem

pa sodišče prve stopnje sicer pritrjuje sodišču prve stopnje, da

tožniku pripada najmanj takšna odškodnina, kakršna mu je že

odmerjena, pri čemer pa v izpodbijani sodbi povzete dejanske

ugotovitve o vrsti, stopnji in trajanju telesnih bolečin in

nevšečnosti med zdravljenjem, na katere se pritožbeno sodišče v

izogib ponavljanju le sklicuje, terjajo odmero še nekoliko višje

odškodnine. Ker pa je sodišče prve stopnje pri odločanju spregledalo,

da je tožnik tudi v tem delu zvišal tožbeni zahtevek, o tem delu

tožbenega zahtevka ni odločalo, onemogočeno pa je s tem tudi

pritožbenemu sodišču, da samo odmeri višjo odškodnino in spremeni

izpodbijano odločitev v tem delu. V ugodilnem delu pa je ob povedanem

pritožbi tožene stranke zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu

sodbo sodišča prve stopnje. Tožena stranka sicer v tem delu sodbo

glede višine prisojene odškodnine le pavšalno izpodbija, pritožbeno

sodišče pa ni ugotovilo v tem delu nobenih po uradni dolžnosti

upoštevnih procesnih ali materialnopravnih kršitev (člen 353 ZPP).

V zvezi z odločitvijo glede prisojene odškodnine za duševne bolečine

zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti sodišče druge stopnje tudi

po uradni dolžnosti ugotavlja, da sodba v tem delu ne vsebuje vseh

razlogov, ki sestavljajo potreben pravotvorni dejanski stan in se

zato tudi v tem delu ne da preizkusiti. Predvsem manjka v zvezi s to

odškodninsko postavko vselej pomembna okoliščina - oškodovančeva

starost, ki predstavlja potrebno oporno točko za hipotetični

približni izračun o tem, koliko časa oziroma kakšen del svojega

življenja bo oškodovanec trpel duševne bolečine zaradi omejitev, ki

jih je utrpel zaradi poškodb. Predvideno trajanje tovrstnih duševnih

bolečin pa predstavlja eno od najpomembnejših okoliščin primera

oziroma meril za izračun višine primerne odškodnine iz tega naslova.

Ta okoliščina je še posebej pomembna v spornem primeru, ko tožeča

stranka v pritožbi opozarja na (tudi v izvedenskem mnenju navedeno)

dejstvo, da tožnik še vedno opravlja vsakodnevno kmetijska opravila.

Ob povedanem je moralo pritožbeno sodišče ugoditi pritožbam obeh

pravdnih strank in razveljaviti tudi v tem delu (torej tako v

ugodilnem kot tudi v zavrnilnem delu) izpodbijano sodbo in vrniti

zadevo v novo sojenje zaradi tudi tu izkazane bistvene kršitve določb

pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Odškodnino za skaženost prisodi sodišče če oškodovanec duševno trpi

ob pogledu in zavedanju spremembe na telesu, ki je posledica poškodbe

(subjektivni element skaženosti) in če obenem tudi pri okolici zaradi

takšne telesne spremembe vzbuja negativna čustva kot so groza, gnus,

odpor ipd. oziroma čustva kot so pomilovanje, sočustvovanje ipd.

(objektivni element skaženosti). Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo

na podlagi neposrednega zaznavanja, da 6 cm dolga in do 0,5 cm široka

brazgotina v barvi kože ni niti takoj opazna in ni takšna, ki bi

glede na tožnikovo starost in siceršnji njegov izgled lahko vzbujala

neprijetne občutke in je brazgotino ustrezno ocenilo le kot

kozmetični defekt, ki predvsem zaradi izostanka objektivnega elementa

skaženosti, izključuje priznanje odškodnine. Takšne materialnopravno

pravilne presoje ne morejo omajati ob povedanem pritožbena

sklicevanja, da tožnik vendarle duševno trpi, ko se zazre v

brazgotino. Ob povedanem je pritožbeno sodišče zavrnilo v teh delih

pritožbi in potrdilo v dejanskem in materialno pravnem pogledu

pravilno odločitev sodišča prve stopnje.

 

183.

VSL sklep II Cp 682/2005

11.5.2005

civilno procesno pravo

VSL49992

ZPP člen 161, 161/1, 161/2, 161/3, 161, 161/1, 161/2, 161/3.

odmera stroškov - sosporništvo

Ker gre za sospornike na strani tožene stranke, tožba pa je bila

umaknjena le zoper drugotoženko, lakho drugotoženka zahteva vrnitev

polovice potrebnih skupnih stroškov.

 

185.

VSL sklep IV Cpg 35/2005

11.5.2005

sodni register - statusno pravo

VSL05574

ZGD člen 436, 436/1, 443, 443/1, 436, 436/1, 443, 443/1. ZSReg člen 34, 34/4, 34/4-25, 34, 34/4, 34/4-25.

izključitev družbenika iz družbe

Ker 1. odst. 436. člena ZGD predpisuje, da družbena pogodba lahko

določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti, ali da je lahko

izključen iz družbe, ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa

oziroma izključitve, je bila za pravilno materialnopravno odločitev

potrebna tudi presoja registrskega sodišča o obstoju pogojev za

pogodbeno izključitev družbenika iz družbe na podlagi sklenjene

družbene pogodbe predlagatelja.

Vendar pa je zapis v okviru ugotavljanja pogojev za izključitev, ki

opredeljuje le daljše obdobje nesodelovanja družbenika na skupščini,

brez konkretizirane opredelitve časa trajanja ali števila sklica

skupščine preveč splošen, da bi lahko sodišče upoštevalo ta pogoj,

kot pravno veljaven za vpis sklepa o izključitvi družbenika iz

družbe na podlagi sklepa skupščine.

 

187.

VSL sklep III Cp 2628/2004

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50728

ZIZ člen 178, 178/4, 181, 181/7, 182, 178, 178/4, 181, 181/7, 182.

sklep o domiku - pritožba - predkupna pravica

Sklep o domiku je možno izpodbijati zaradi kršitve predpisov o

dražbi, torej določb od 181. do 189. člena Zakona o izvršbi in

zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Edina nepravilnost v zvezi s

postopkom javne dražbe, ki jo v pritožbi zatrjuje dolžnica pa je

očitek, da sodišče ni upoštevalo 182. člena ZIZ oziroma predkupne

pravice obeh otrok, ki z njo živita v hiši. Dolžnica pa ne pojasni,

na čem temelji svojo trditev, da naj bi imela otroka predkupno

pravico oziroma ne navede, da naj bi imela zakonito ali vknjiženo

pogodbeno predkupno pravico na nepremičnini, ki je bila predmet

izvršbe. Sodišče prve stopnje ju zato tudi ni bilo dolžno vabiti na

prodajni narok oziroma jima vročiti odredbe o prodaji (7. odst. 181.

člena ZIZ).

 

189.

VSL sodba I Kp 673/2004

11.5.2005

kazensko materialno pravo

VSL22684

ZTVCP člen 60, 97, 97/3, 60, 97, 97/3. KZ člen 325, 325, 325. ZKP člen 372, 372/2, 373, 391, 372, 372/2, 373, 391.

kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti

Neupravičeno zmanjševanje hitrosti na avtocesti brez ustreznih

opozoril za druge udeležence (60. člen ZTVCP) je povzročilo kritično

situacijo, ki je ogrozila druge udeležence v prometu in bila tudi

neposreden vzrok za nesrečo, v kateri je bila ena oseba hudo telesno

poškodovana. Voznik, ki je trčil v obdolženčevo vozilo ni mogel

pričakovati, da bo obdolženec, ki je vozil pred njim naenkrat

zmanjšal hitrost in zato zanj ni bil pričakovana ovira, kar bi lahko

vplivalo na izključitev vzročne zveze.

 

191.

VDS sklep Pdp 602/2005

11.5.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03021

ZDR člen 204, 204/1, 204/3, 204, 204/1, 204/3.

odpoved delovnega razmerja - varstvo pravic - rok za vložitev tožbe

Za ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ je v 3. odstavku 204. člena

ZDR predvideno direktno sodno varstvo. To je specialna določba, ki v

primeru odpovedi PZ izključuje uporabo 1. in 2. odstavka 204. člena

ZDR. V primeru odpovedi PZ ne gre več za neizpoljevanje oz. kršitev

pravic iz delovnega razmerja, ampak za prenehanje PZ, ki ima za

posledico, da delavec ni več v delovnem razmerju. V takem primeru je

predvideno direktno sodno varsto v prekluzivnem roku 30 dni od dneva

vročitve odpovedi PZ oz. od dneva, ko je zvedel za kršitev. Zato je

zmotno stališče, da v primeru odpovedi PZ delavec lahko izbira med

postopkom po 1. in 3. odstavku 204. člena ZDR. To velja tudi za

primer, ko delodajalec delavca odjavi iz delovnega razmerja oz. mu

zaključi delovno knjižico, ne da bi podal pisno redno ali izredno

odpoved PZ.

 

193.

VSL sklep III Cp 2563/2004

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50712

ZIZ člen 72, 72/1, 72/2, 72, 72/1, 72/2.

odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog upnika

Sodišče lahko odloži izvršbo, ki se je že začela, tudi na predlog

upnika, če dolžnik ne nasprotuje takemu predlogu. Že zakon sam torej

priznava dolžniku pravni interes, da nasprotuje odložitvi izvršbe, če

se je izvršba že začela.

 

195.

VSL sklep IV Cpg 39/2005

11.5.2005

sodni register

VSL05575

ZSReg člen 1, 29, 29-4, 1, 29, 29-4. ZPP člen 105a, 168, 168/5, 105a, 168, 168/5.

sodna taksa

ZSReg ne predvideva nobene možnosti, da se predlagatelja oprosti

plačila sodne takse. Takšne možnosti tudi ne predvideva ZNP. Zato

tudi ne pride v poštev smiselna uporaba določb ZPP, v katerih je

predvidena taksna oprostitev, kadar plačilo takse predstavlja

procesno predpostavko. Po določbi 37. člena ZNP se v nepravdnem

postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, le če v ZNP ali z drugim

zakonom ni drugače določeno. Iz določb ZSReg namreč izhaja drugačna

ureditev. ZPP ureja taksno oprostitev pri pravni osebi (5. odst. 168.

člena ZPP) zgolj v povezavi z določbo 105.a člena ZPP, v katerem so

opredeljene povsem konkretne vloge v pravdnem postopku, glede katerih

je mogoče pravno osebo oprostiti plačila sodne takse. Tudi zato ni

mogoča smiselna uporaba teh določb v drugem postopku.

 

197.

VSL sklep I Cp 1074/04

11.5.2005

civilno procesno pravo

VSL51134

ZTLR člen 42, 43, 42, 43.

solastnina - poseg v lastninsko pravico

Tudi (gradbeni) poseg v solastni hiši, ki je objektivno koristen, ne

izključuje vznemirjanja solastninske pravice ostalih solastnikov.

 

199.

VSL sodba in sklep II Cp 1336/2004

11.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50919

ZOR člen 188, 200, 203, 188, 200, 203.

odškodnina za nepremoženjsko škodo

Ob nesreči 28 let stari tožnici, v kateri je utrpela številne odprte

zdrobljene zlome, zdrobljen sklepni zlom in zlome kosti na levi roki

od prstov do ramenskega obroča z obsežno zmečkanino mišic leve

nadlahti in podlahti ter delno ohromelost levega podlahtničnega živca

ter odprt zlom desne pogačice in odlom baze stopalnice desnega

stopala ter zlom druge do četrte stopalnice desnega stopala, zaradi

česar je bila sedemkrat hospitalizirana skupaj 61 dni, sedemkrat

operirana, od tega šestkrat v splošni anasteziji, dobivala visoke

doze antibiotikov, transfuzijo enega litra krvi, nosila 19 dni mavec

na desnem stopalu, bila osemindevetdesetkrat rentgenizirana in je

trpela številne preiskave, bila je tridesetkrat pri zdravniku

specialistu, dvajsetkrat pri svojem zdravniku, desetkrat na

fizioterapiji in štiri tedne v zdravilišču, s hudimi bolečinami en

mesec in pol, 21 dni je jemala močne analgetike, srednje hude

bolečine je trpela 4 mesece s pogostim jemanjem zdravil, blage

bolečine še pol leta stalno, nato pa občasne blage, imela pa jih bo

tudi v bodoče, je bila prisojena odškodnina za prestane telesne

bolečine in nevšečnosti v višini 4.000.000,00 SIT. Za strah, ki je

bil primaren ob dogodku, ko se je bala za življenje, skupaj 10 dni,

in sekundarni strah za izzid zdravljenja, ki je bil srednje hud dva

meseca, blag pa 15 mesecev, je bila prisojena odškodnina v višini

400.000,00 SIT. Za skaženost lažje stopnje, ki jo predstavljajo

številne brazgotine na levi nadlahti in podlahti ter na desnem kolenu

ter deformacija levega komolca in leve podlahti, ki je vidna iz večje

oddaljenosti, če so ti deli telesa razkriti, je dobila 600.000,00 SIT

odškodnine. Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih

aktivnosti zaradi trajnih posledic, ki jih predstavlja zavrta

gibljivost ramenskega sklepa levega komolca, levega zapestja, zavrta

gibljivosti v osnovnih členkih prstov od prvega do četrtega prsta,

vse to srednje stopnje, ter zavrt zasuk v levi podlahti težje

stopnje, zavrta gibljivost v osnovnem sklepu mezinca leve roke težje

stopnje, zavrta gibljivost palca lažje stopnje ter zavrta gibljivost

desnega stopala in desnega kolena lažje stopnje, zaradi česar je

groba moč levice zmanjšana za 80% in je zmanjšana njena sposobnost za

dela, ki zahtevajo grob prijem z levico, seganje po predmetih in

prenašanje bremen z levico težjih od enega kilograma in za dela, ki

zahtevajo dobro koordinacijo prstov levice, zmanjšane sposobnosti za

prelaganje bremen na višje ležeča mesta nad višino ramena in za dela,

ki zahtevajo počepanje in poklekanje na desno nogo ali za dolgotrajno

hojo po neravnem terenu ter za dolgotrajno stanje, kar vse po mnenju

izvedenca predstavlja 70% zmanjšanih splošnih življenjskih in

delovnih sposobnosti, ob upoštevanju tožničine starosti in dejstva,

da je morala zamenjati svoj poklic medicinske sestre in se usposobiti

kot bilancist na drugem področju, ji je bilo prisojeno iz tega

naslova 6.000.000,00 SIT ali skupno za nepremoženjsko škodo

11.000.000,00 SIT. Tožnici je bila prisojena tudi renta za tujo

pomoč, ki jo bo potrebovala v bodoče po eno uro dnevno za vse tisto,

kar zaradi poškodbe leve roke in desne noge ne bo mogla, pa je pred

poškodbo ta dela sama opravila.