• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>
  • 181.
    VSL sklep IV Cpg 39/2005
    11.5.2005
    sodni register
    VSL05575
    ZSReg člen 1, 29, 29-4, 1, 29, 29-4. ZPP člen 105a, 168, 168/5, 105a, 168, 168/5.
    sodna taksa
    ZSReg ne predvideva nobene možnosti, da se predlagatelja oprosti

    plačila sodne takse. Takšne možnosti tudi ne predvideva ZNP. Zato

    tudi ne pride v poštev smiselna uporaba določb ZPP, v katerih je

    predvidena taksna oprostitev, kadar plačilo takse predstavlja

    procesno predpostavko. Po določbi 37. člena ZNP se v nepravdnem

    postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, le če v ZNP ali z drugim

    zakonom ni drugače določeno. Iz določb ZSReg namreč izhaja drugačna

    ureditev. ZPP ureja taksno oprostitev pri pravni osebi (5. odst. 168.

    člena ZPP) zgolj v povezavi z določbo 105.a člena ZPP, v katerem so

    opredeljene povsem konkretne vloge v pravdnem postopku, glede katerih

    je mogoče pravno osebo oprostiti plačila sodne takse. Tudi zato ni

    mogoča smiselna uporaba teh določb v drugem postopku.

     
  • 182.
    VSL sodba I Cp 512/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50353
    ZOR člen 200, 201, 200, 201. ZPP člen 318, 318.
    zamudna sodba - negmotna škoda - odškodnina
    Člen 318 ZPP ne prepoveduje izdaje delno ugodilne in delno zavrnilne

    zamudne sodbe. Takšna "kombinirana" zamudna sodba je dopustna tudi v

    primeru tožbenega zahtevka za odškodnino zaradi pretrpljene negmotne

    škode.

     
  • 183.
    VSL sklep II Cp 2188/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49974
    ZIZ člen 170, 270, 270/2, 170, 270, 270/2. OZ člen 528, 528/1, 528, 528/1.
    začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve - nevarnost - nepremičnina - hipoteka
    Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da so nekatere dolžničine

    nepremičnine obremenjene s hipotekami, ki so bodisi posledica

    razpolaganja same dolžnice (hipoteka v korist S. banke, d.d.) bodisi

    predstavljajo zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v skladu s

    170. čl. ZIZ, neodvisno od volje dolžnice. Po oceni pritožbenega

    sodišča 20.2.2001 vknjižena hipoteka v korist S. banke, d.d.

    predstavlja zatečeno stanje pred sklenitvijo spornih posojilnih

    pogodb z dne 5.12.2003 in 25.2.2004. Le če bi upnik zatrjeval, da je

    dolžnica izposlovala vknjižbo hipoteke šele po sklenitvi pogodb, bi

    takšno ravnanje kazalo na njen namen onemogočiti ali otežiti

    izterjavo vtoževanih terjatev. Zaznamba sklepa o izvršbi na

    nepremičnino s strani sodišča, ki je eno od izvršilnih dejanj pri

    izvršbi na nepremičnine (primerjaj s 167. čl. ZIZ), pa zaradi

    odsotnosti subjektivnega delovanja dolžnika ne ustreza predpostavki

    nevarnosti iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, kot jo ustaljeno pojmuje sodna

    praksa. Tudi predlog za vknjižbo lastninske pravice predlagatelja

    F.L. na podlagi menjalne pogodbe z dne 2.12.1998 (priloga B 2) ne

    omogoča sklepa o verjetno izkazani subjektivni nevarnosti. Čeprav ima

    menjava enak poslovni namen kot prodaja, pa je za obravnavano zadevo

    odločilna razlika v predmetu izpolnitve pri obeh pogodbah. Z menjalno

    pogodbo se vsak pogodbenik zavezuje nasproti svojemu sopogodbeniku,

    da mu bo izročil zamenjano stvar, tako da bo ta na njej pridobil

    lastninsko pravico.

     
  • 184.
    VSL sklep I Cp 2120/2004
    11.5.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50357
    OZ člen 87, 87/1, 87, 87/1. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1, 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1.
    zaznamba spora
    Po 5. točki 22. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se v zemljško

    knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oziroma drugo

    procesno dejanje), s katerim se začne sodni postopek glede

    pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini, če

    ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo

    (zaznamba spora). Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno

    dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo

    procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodi postopek, za katerega

    zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.

    Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe, predmet postopka pa se

    določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku

    uveljavlja tožnik. V 1. odstavku 49. člena ZZK-1 pa so doočene vrste

    pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje v

    zemljiški knjigi. Vrste postopkov, katerih začetek se zaznamuje z

    zaznambo spora, pa so zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero

    se zaznamuje začetek postopka o prenehanju pravice na originaren

    način), zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja pravice (s katero se

    zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na

    nepremičnini) in zaznamba spora za določitev nujne poti. Z vložitvijo

    tožbe zaradi ugotovitve neobstoječnosti oziroma ničnosti pogobe s

    posledično kondikcijsko zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega

    zemljiškoknjižnega (lastninskega) stanja (v smislu določb 1. odstavka

    87. člena Obligacijskega zakonika- OZ) niso izpolnjeni pogoji za

    zaznambo spora po 1. odstavku 79. člean ZZK-1.

     
  • 185.
    VSL Sklep I Cp 1947/2004
    11.5.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSL50345
    ZTLR člen 70, 70/3, 70, 70/3. ZPP člen 281, 281/1, 339, 339/2, 339/2-8, 281, 281/1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 33, 33.
    motenje posesti - dokazovanje - opravičen izostanek
    1. Ker je sodišče prve stopnje opravilo narok v odsotnosti tožene

    stranke, ne da bi ocenilo predloženo zdravniško potrdilo oz. navedlo

    razloge, zakaj šteje opravičilo za neutemeljeno, je storilo bistveno

    kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

    2. Sodišče ne sme zavrniti dokaznega predloga z utemeljitvijo, da se

    je že iz predhodno izvedenih dokazov prepričalo o nasprotnem. Gre

    namreč za načelno prepoved vnaprejšnje dokazne ocene.

    3. Z zatrjevanjem delne oblasti nad stvarjo se po vsebini zatrjuje

    obstoj služnosti kot temelja, ki opravičuje takšno delno oblast. Ta

    pravni temelj pa je pri odločanju o posestnem varstvu seveda

    nepomemben, saj posestno varstvo varuje način izvrševanja dejanske

    oblasti neodvisno od pravnega temelja. Zato pri posestnem varstvu

    vsebine služnosti zatrjevanje služnosti ni niti potrebno. Zadošča že,

    da se dokaže delna oblast nad stvarjo, in v tem obsegu je treba

    priznati tudi posestno varstvo.

     
  • 186.
    VSL sklep III Cp 2184/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL48547
    ZIZ člen 17, 17.
    izvršba - izvršilni naslov
    Ker je v predloženem sklepu o dedovanju dolžnik dolžan izročiti

    upniku zazidljivi parceli, če bo in ko bo to zemljišče zazidljivo, ni

    pa dogovorjeno, da mora upnik pred tem odmeriti dogovorjeni površini

    od sedaj skupne parcele, ne more mimo izvršilnega naslova upnik

    zahtevati v izvršbi odmero obeh parcel, izstavitev listine in vpis v

    zemljiško knjigo.

     
  • 187.
    VSL sklep I Cp 1074/04
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51134
    ZTLR člen 42, 43, 42, 43.
    solastnina - poseg v lastninsko pravico
    Tudi (gradbeni) poseg v solastni hiši, ki je objektivno koristen, ne

    izključuje vznemirjanja solastninske pravice ostalih solastnikov.

     
  • 188.
    VSL sklep III Cp 708/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48526
    ZIZ člen 56, 57, 58, 58/3, 61, 61/3, 62, 62/2, 56, 57, 58, 58/3, 61, 61/3, 62, 62/2.
    sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
    V primeru, da dolžnk vloži ugovor po izteku roka po pravnomočnosti

    sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, sodišče

    le-tega ne more več razveljaviti v dovolilnem delu in skleniti, da bo

    o zahtevku in stroških upnika odločeno v pravdi, temveč mora le-tega

    če je pravočasen, popolen in dovoljen, poslati upniku v odgovor in o

    njem odločati.

     
  • 189.
    VSL sodba I Cp 1551/04
    11.5.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL51139
    ZOR člen 66, 66/1, 66/2, 66, 66/1, 66/2. ZPP člen 8, 212, 360, 360/1, 8, 212, 360, 360/1.
    navidezna pogodba - trditvena podlaga
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pogodba kot posojilna ni bila

    izpolnjena. Ali je morda šlo za kakšno drugo pogodbo med strankama,

    pa ni moglo ugotavljati, ker je tožnik vztrajal, da je bil denar

    izročen.

     
  • 190.
    VSL sklep III Cp 2615/2004
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50739
    ZIZ člen 15, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12, 56, 15, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12, 56. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
    sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - novi dokazi v pritožbenem postopku
    Dolžnik bi moral v svojem ugovoru predlagati izvedbo dokaza z

    vpogledom v pogodbo z dne 20.5.1998 in tudi navesti, kje se ta dokaz

    nahaja. Če ni razpolagal z listino, na katero se je skliceval v dokaz

    svojih navedb, bi to moral navesti, da bi sodišče lahko postopalo po

    226. in 227. členu ZPP. Vendar pa dolžnik tega ni storil. Ker dolžnik

    s pritožbenimi trditvami ni izkazal, da v postopku pred sodiščem prve

    stopnje ni mogel predlagati oziroma predložiti omenjene pogodbe v

    dokaz svojih dejanskih trditev, je v pritožbenem postopku ni bilo

    mogoče upoštevati kot dokaza.

     
  • 191.
    VSL sklep III Cp 1628/2005
    11.5.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0048549
    ZOR člen 294, 294. ZIZ člen 25/1, 26, 26/2, 55, 55/1, 55/1-3, 212, 212/1, 212/2, 25/1, 26, 26/2, 55, 55/1, 55/1-3, 212, 212/1, 212/2. OZ člen 269, 269/1, 269, 269/1.
    sodni penali
    Po 2. odstavku 212. člena ZIZ izda sodišče na predlog upnika sklep o

    izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov. Gre

    za sklep o plačilu sodnih penalov, ne pa sklep o določitvi sodnih

    penalov oziroma naložitvi plačila sodnih penalov (1. odstavek 212.

    člena ZIZ), z odložnim pogojem izpolnitve nedenarne obveznosti v

    danem dodatnem roku. Če je izvršilni naslov izdan sklep o plačilu

    sodnih penalov (2. odstavek 212. člena ZIZ), je kot ugovorni razlog

    upoštevno zgolj morebitno plačilo naloženih sodnih penalov (ne pa

    morebitna izpolnitev ali neizpolnitev nedenarne obveznosti), če pa je

    izvršilni naslov sklep o naložitvi plačila sodnih penalov pod pogojem

    neizpolnitve nedenarne obveznosti (1. odstavek 212. člena ZIZ v zvezi

    s 294. členom Zakona o obligacijskih razmrjih - ZOR), pa je kot

    ugovorni razlog upoštevna neizvršljivost odločbe, na podlagi katere

    je izdan sklep o izvršbi (3. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ), zaradi

    nenastopa pogoja iz izvršilnega naslova. Gre za izvršbo, ki je

    odvisna od nastopa v izvršilnem naslovu določenega pogoja, tako

    izvršbo pa po 1. odstavku 26. člena ZIZ sodišče dovoli, če je upnik z

    javno ali s po zakonu overjeno listino dokaže, da je pogoj nastopil;

    če pa upnik tega ne more dokazati na naveden način, mora po 2.

    odstavku 26. člena ZIZ nastop pogoja dokazati s pravnomočno odločbo,

    izdano v pravdnem postopku.

     
  • 192.
    VSK sodba in sklep I Cp 188/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01068
    ZZZDR člen 58, 58. ZOR člen 280, 280.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Stanovanjska hiša je bila pridobljena v teku trajanja zakonske zveze in tudi če je bila v zemljiški knjigi vpisana samo na prvega toženca, je prvi toženec s tem, ko je sklenil z ženo sporazum v smislu 58.čl. ZZZDR, je samo uredil dejansko stanje glede lastništva. S tem ni odtujil svoje premoženje, saj je druga toženka že po samem zakonu postala lastnica tega premoženja. Sodišče prve stopnje zato pravilno ugotavlja, da tisti del skupnega premoženja, ki je po sporazumu pripadal drugi toženki ni bil lastnina prvega toženca in da zato tega premoženja prvi toženec s sklenitvijo sporazuma ni odsvojil v smislu določil 280.čl. ZOR in naslednjih.

     
  • 193.
    VSL sodba I Cp 1833/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50075
    ZOR člen 200, 203, 1089, 200, 203, 1089.
    poravnava - nova škoda - bodoča škoda
    Toženka je na dan sklenitve sodne poravnave vedela za novo operacijo,

    saj je bila v zvezi z njo že na razgovoru pri zdravniku in

    dogovorjena za datum posega. Logičen je zato zaključek sodišča prve

    stopnje, da je po pogovoru z zdravnikom vedela za neugodnosti,

    povezane s tem posegom, saj to sodi v okvir zdravnikove pojasnilne

    dolžnosti in je tako lahko v zvezi s predvideno operacijo tudi

    približno ocenila elemente posameznih oblik nepremoženjske škode, ki

    jo v tem postopku uveljavlja kot novo škodo. Pravilno je zato

    sklepanje, da se je poravnavala tudi glede odškodnine za škodo, ki je

    bila tedaj predvidljiva.

     
  • 194.
    VSL sklep III Cp 1679/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50708
    ZIZ člen 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8, 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8.
    izvršilni stroški - sklep o stroških - nasprotna izvršba - stroški
    Upnik mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati izrecno v zakonsko

    predvidenih rokih, sicer do njihove povrnitve ni upravičen. Dokončni

    obračun stroškov v smislu 1. odstavka 38.c člena ZIZ namreč ureja le

    razmerje med upnikom in izvršiteljem. Le-ta predstavlja tudi podlago

    za stroškovno obremenitev dolžnika, vendar s to razliko, da je pri

    dolžniku vselej sodišče tisto, ki mu te stroške naloži v plačilo.

     
  • 195.
    VSL sklep III Cp 1710/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48548
     
    stroški izvršbe - umik predloga za izvršbo
    Izvršitelju v primeru neizvedbe rubeža pripada plačilo v višini 25%

    postavke za rubež na podlagi zadnjega odstavka 1. tarifne številke

    Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu

    stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur.l. RS štev. 18/2003) le v

    primeru, če izvršitelj sicer poskusi opraviti rubež pa to dejansko ni

    mogoče iz razlogov na strani drugih - upnika, dolžnika ali tretje

    osebe. Takšna zakonska situacija pa v konkretnem primeru ni izkazana.

    Upnik je namreč umaknil predlog za izvršbo že dne 10.12.2003, to je

    več kot dva meseca pred dnevom rubeža (23.2.2004), izvršitelja pa je

    obvestil dne 5.2.2004, to je 18 dni pred razpisanim rubežem (glej

    upnikovo vlogo pod A5 v spisu). Izvršitelj je tako lahko pravočasno

    reagiral na spremenjeno situacijo in preklical razpisani rubež.

    Opravil pa ni nobenega dejanja oz. opravila naštetega v 2. odstavku

    Tar.štev. 1, potrebnega za opravo rubeža oziroma v zvezi z rubežem,

    med drugim niti ni odšel na kraj rubeža. Zato mu pripadajo le

    materialni stroški v smislu 1. odstavka 10. člena omenjenega

    pravilnika.

     
  • 196.
    VSL sklep II Cp 1947/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50193
    ZZK člen 34, 35, 36, 37, 38, 120, 148, 149, 161, 246, 34, 35, 36, 37, 38, 120, 148, 149, 161, 246. ZPP člen 108, 108.
    pomanjkljiva vloga - vknjižba lastninske pravice
    Vloga predlagateljev je formalno pomanjkljiva, če je bil podpis na

    zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred uveljavitvijo ZZK, torej pred

    16.9.2003 in zemljiškoknjižnemu predlogu niso bile priložene listine

    po 34. - 38. čl. ZZK. Sodišče mora zato predlagatelja pozvati, da

    vlogo z zahtevano listino - lokacijsko informacijo, dopolnita.

     
  • 197.
    VSL sklep I Cp 1179/04
    11.5.2005
    nepravdno pravo
    VSL51129
    ZNP člen 122, 122/3, 122, 122/3. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5, 70, 70/2, 70/4, 70/5.
    postopek za delitev stvari v solastnini - pritožbena novota - fizična delitev - civilna delitev
    Predlagalni postopki, med katere spada tudi postopek za delitev

    stvari v solastnini, se po svoji naravi približujejo pravdnemu

    postopku, zato ni nobenega razloga, ki bi v nepravdnem postopku

    izključeval smiselno uporabo prepovedi navajanja novot v pritožbenem

    postopku, uzakonjeno v pravdnem postopku.

    Delitev z izplačilom solastniškega deleža se po petem odstavku 70.

    člena SPZ opravi namesto civilne delitve, ki v konkretnem primeru iz

    pojasnjenih razlogov ne bi prišla v poštev, ne pa namesto fizične

    delitve (drugi odstavek 70. člena SPZ).

     
  • 198.
    VSL sklep III Cp 2628/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50728
    ZIZ člen 178, 178/4, 181, 181/7, 182, 178, 178/4, 181, 181/7, 182.
    sklep o domiku - pritožba - predkupna pravica
    Sklep o domiku je možno izpodbijati zaradi kršitve predpisov o

    dražbi, torej določb od 181. do 189. člena Zakona o izvršbi in

    zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Edina nepravilnost v zvezi s

    postopkom javne dražbe, ki jo v pritožbi zatrjuje dolžnica pa je

    očitek, da sodišče ni upoštevalo 182. člena ZIZ oziroma predkupne

    pravice obeh otrok, ki z njo živita v hiši. Dolžnica pa ne pojasni,

    na čem temelji svojo trditev, da naj bi imela otroka predkupno

    pravico oziroma ne navede, da naj bi imela zakonito ali vknjiženo

    pogodbeno predkupno pravico na nepremičnini, ki je bila predmet

    izvršbe. Sodišče prve stopnje ju zato tudi ni bilo dolžno vabiti na

    prodajni narok oziroma jima vročiti odredbe o prodaji (7. odst. 181.

    člena ZIZ).

     
  • 199.
    VSL sodba II Cp 826/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50947
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - denarna odškodnina
    Tožeča stranka je zaradi zloma podlahtnice v levem zapestj trpela 3

    dni stalne hude bolečine, dva tedna srednje hude bolečine, štiri

    tedne občasne zmerne in lahke bolečine. Ob izvajanju fizioterapije

    (10 dni) so se boleine okrepile do srednje intenzivnosti, lahke pa je

    občutila ob vsakem razgibavanju nekaj mesecev. Tudi še sedaj ima

    občasne lažje bolečine pri poskusih večje obremenitve. Tožeča stranka

    je imela naslednje nevšečnosti: uravnavanje zlomljenega zapestja v

    lokalni anesteziji, 6 tednov mavec, obiskovanje specialistov (10 krat

    kirurga, ortopeda, plastika, specialistke medicine dela),

    fizioterapije (10 krat), rentgensko slikanje (4 krat), jemanje

    analgetikov (14 dni). Upoštevaje stopnjo in trajanje telesnih bolečin

    in nevšečnosti med zdravljenjem je tožeča stranka upravičena do

    odškodnine za telesne bolečine v znesku 1.200.000,00 SIT. Upoštevaje,

    da je tožeča stranka levičar, zlasti pa, da zaradi obravnavane

    nesreče pri delu (zlom podlahtnice v levem zapestju) svojega poklica

    sekača ne more več opravljati, temveč se mora zadovoljiti z delom pri

    gojenju dreves, za le to pa se tudi ahteva ifzično moč rok in se

    torej tožeča stranka obremenitvam levice in posledično bolečinam ne

    morei zogniti, in upoštevaje, ds je pred tožečo stranko še približno

    polovica delovne dobe (ob sojenju na prvi stopnji stara 42 let) ter

    da je omejena tudi pri drugih običajnih domačih delih, pri katerih

    mora uporabljati roke, je odškodnina v višini 2.550.000,00 SIT za

    duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti

    primerljiva z odškodninami za podobne primere. To pa kljub temu, da

    tožeča stranka do poškodbe ni imela posebnih hobijev niti se posebej

    ni ukvarjala s športom.

     
  • 200.
    VSL sklep I Cp 591/2010
    10.5.2005
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0064038
    ZD člen 131.
    začasni skrbnik zapuščine
    Pod pogojem, da je nepristranski in vreden zaupanja vseh dedičev, je začasni skrbnik zapuščine lahko tudi eden od dedičev. Le če dediči soglašajo, sta lahko skrbnika tudi dva, če oba izpolnjujeta navedene pogoje.
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>