• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>
  • 181.
    VSL sklep III Cp 2563/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50712
    ZIZ člen 72, 72/1, 72/2, 72, 72/1, 72/2.
    odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog upnika
    Sodišče lahko odloži izvršbo, ki se je že začela, tudi na predlog

    upnika, če dolžnik ne nasprotuje takemu predlogu. Že zakon sam torej

    priznava dolžniku pravni interes, da nasprotuje odložitvi izvršbe, če

    se je izvršba že začela.

     
  • 182.
    VSL sklep in sodba II Cp 1243/2004
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50918
    ZZZDR člen 51, 51/2, 51, 51/2. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.
    skupno premoženje zakoncev - pravni interes za vložitev tožbe
    Na odprodani stvari iz skupnega premoženja ni mogoče ugotavljati

    lastninske pravice. Predmet lastninske pravice je lahko le

    individualno določena stvar. Če te ni več, imata zakona ustrezne

    obligacijske zahtevke.

    Kupnina za odprodano skupno stvar je skupna, vendar od gole

    ugotovitve, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi kupnina za

    prodano stanovanje, tožnica nima nobene pravne koristi.

     
  • 183.
    VSL sklep III Cp 1471/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48523
    ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora
    Ugovor, v katerem dolžnik kot dokaz o neobstoju dolga predlaga po

    upniku predložene listine ter zaslišanje strank, je obrazložen.

     
  • 184.
    VSL sklep III Cp 1628/2005
    11.5.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0048549
    ZOR člen 294, 294. ZIZ člen 25/1, 26, 26/2, 55, 55/1, 55/1-3, 212, 212/1, 212/2, 25/1, 26, 26/2, 55, 55/1, 55/1-3, 212, 212/1, 212/2. OZ člen 269, 269/1, 269, 269/1.
    sodni penali
    Po 2. odstavku 212. člena ZIZ izda sodišče na predlog upnika sklep o

    izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov. Gre

    za sklep o plačilu sodnih penalov, ne pa sklep o določitvi sodnih

    penalov oziroma naložitvi plačila sodnih penalov (1. odstavek 212.

    člena ZIZ), z odložnim pogojem izpolnitve nedenarne obveznosti v

    danem dodatnem roku. Če je izvršilni naslov izdan sklep o plačilu

    sodnih penalov (2. odstavek 212. člena ZIZ), je kot ugovorni razlog

    upoštevno zgolj morebitno plačilo naloženih sodnih penalov (ne pa

    morebitna izpolnitev ali neizpolnitev nedenarne obveznosti), če pa je

    izvršilni naslov sklep o naložitvi plačila sodnih penalov pod pogojem

    neizpolnitve nedenarne obveznosti (1. odstavek 212. člena ZIZ v zvezi

    s 294. členom Zakona o obligacijskih razmrjih - ZOR), pa je kot

    ugovorni razlog upoštevna neizvršljivost odločbe, na podlagi katere

    je izdan sklep o izvršbi (3. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ), zaradi

    nenastopa pogoja iz izvršilnega naslova. Gre za izvršbo, ki je

    odvisna od nastopa v izvršilnem naslovu določenega pogoja, tako

    izvršbo pa po 1. odstavku 26. člena ZIZ sodišče dovoli, če je upnik z

    javno ali s po zakonu overjeno listino dokaže, da je pogoj nastopil;

    če pa upnik tega ne more dokazati na naveden način, mora po 2.

    odstavku 26. člena ZIZ nastop pogoja dokazati s pravnomočno odločbo,

    izdano v pravdnem postopku.

     
  • 185.
    VSL sodba I Cp 568/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo - pravo vrednostnih papirjev
    VSL50590
    ZOR člen 100, 997, 998, 1001, 1001/2, 100, 997, 998, 1001, 1001/2.
    lastna menica - menična izjava - pooblastilo - poroštvo - oblika izjave
    Tožena stranka je prevzela poroštvo za vse pogodbene (in

    izvenpogodbene) obveznosti družbe T. d.o.o. do N. d.d., ki so ali še

    bodo nastale. Takšno izjavo je tožena stranka lahko podala, saj je na

    podlagi 2. odstavka 1001. člena ZOR poroštvo mogoče prevzeti tudi za

    določene bodoče obveznosti.

     
  • 186.
    VSL sklep I Cp 967/05
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51131
    ZOR člen 442, 443, 442, 443.
    odstop terjatve
    Vprašanje odgovornosti za izterljivost odstopljene terjatve pa ureja

    443. člen ZOR, ki v 1. odst. pravi, da odstopnik odgovarja za

    izterljivost odstopljene terjatve le, če je to med strankama posebej

    dogovorjeno. Odgovornost za izterljivost se torej ne domneva in ne

    velja na podlagi zakonske določbe, pač pa mora biti vedno med

    strankama posebej dogovorjena.

     
  • 187.
    VSL sodba in sklep II Cp 1336/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50919
    ZOR člen 188, 200, 203, 188, 200, 203.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Ob nesreči 28 let stari tožnici, v kateri je utrpela številne odprte

    zdrobljene zlome, zdrobljen sklepni zlom in zlome kosti na levi roki

    od prstov do ramenskega obroča z obsežno zmečkanino mišic leve

    nadlahti in podlahti ter delno ohromelost levega podlahtničnega živca

    ter odprt zlom desne pogačice in odlom baze stopalnice desnega

    stopala ter zlom druge do četrte stopalnice desnega stopala, zaradi

    česar je bila sedemkrat hospitalizirana skupaj 61 dni, sedemkrat

    operirana, od tega šestkrat v splošni anasteziji, dobivala visoke

    doze antibiotikov, transfuzijo enega litra krvi, nosila 19 dni mavec

    na desnem stopalu, bila osemindevetdesetkrat rentgenizirana in je

    trpela številne preiskave, bila je tridesetkrat pri zdravniku

    specialistu, dvajsetkrat pri svojem zdravniku, desetkrat na

    fizioterapiji in štiri tedne v zdravilišču, s hudimi bolečinami en

    mesec in pol, 21 dni je jemala močne analgetike, srednje hude

    bolečine je trpela 4 mesece s pogostim jemanjem zdravil, blage

    bolečine še pol leta stalno, nato pa občasne blage, imela pa jih bo

    tudi v bodoče, je bila prisojena odškodnina za prestane telesne

    bolečine in nevšečnosti v višini 4.000.000,00 SIT. Za strah, ki je

    bil primaren ob dogodku, ko se je bala za življenje, skupaj 10 dni,

    in sekundarni strah za izzid zdravljenja, ki je bil srednje hud dva

    meseca, blag pa 15 mesecev, je bila prisojena odškodnina v višini

    400.000,00 SIT. Za skaženost lažje stopnje, ki jo predstavljajo

    številne brazgotine na levi nadlahti in podlahti ter na desnem kolenu

    ter deformacija levega komolca in leve podlahti, ki je vidna iz večje

    oddaljenosti, če so ti deli telesa razkriti, je dobila 600.000,00 SIT

    odškodnine. Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih

    aktivnosti zaradi trajnih posledic, ki jih predstavlja zavrta

    gibljivost ramenskega sklepa levega komolca, levega zapestja, zavrta

    gibljivosti v osnovnih členkih prstov od prvega do četrtega prsta,

    vse to srednje stopnje, ter zavrt zasuk v levi podlahti težje

    stopnje, zavrta gibljivost v osnovnem sklepu mezinca leve roke težje

    stopnje, zavrta gibljivost palca lažje stopnje ter zavrta gibljivost

    desnega stopala in desnega kolena lažje stopnje, zaradi česar je

    groba moč levice zmanjšana za 80% in je zmanjšana njena sposobnost za

    dela, ki zahtevajo grob prijem z levico, seganje po predmetih in

    prenašanje bremen z levico težjih od enega kilograma in za dela, ki

    zahtevajo dobro koordinacijo prstov levice, zmanjšane sposobnosti za

    prelaganje bremen na višje ležeča mesta nad višino ramena in za dela,

    ki zahtevajo počepanje in poklekanje na desno nogo ali za dolgotrajno

    hojo po neravnem terenu ter za dolgotrajno stanje, kar vse po mnenju

    izvedenca predstavlja 70% zmanjšanih splošnih življenjskih in

    delovnih sposobnosti, ob upoštevanju tožničine starosti in dejstva,

    da je morala zamenjati svoj poklic medicinske sestre in se usposobiti

    kot bilancist na drugem področju, ji je bilo prisojeno iz tega

    naslova 6.000.000,00 SIT ali skupno za nepremoženjsko škodo

    11.000.000,00 SIT. Tožnici je bila prisojena tudi renta za tujo

    pomoč, ki jo bo potrebovala v bodoče po eno uro dnevno za vse tisto,

    kar zaradi poškodbe leve roke in desne noge ne bo mogla, pa je pred

    poškodbo ta dela sama opravila.

     
  • 188.
    VSL sklep III Cp 2631/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48518
    ZN člen 43, 68, 43, 68. ZIZ člen 20, 20/2, 20/3, 20/4, 20, 20/2, 20/3, 20/4.
    notarski zapis kot izvršilni naslov - zapadlost terjatve
    Notarski zapisnik, v katerem je potrjeno zgolj to, kar je izjavil

    upnik (iz njega ni razvidno niti to, da bi notar razpolagal z

    vročilnicami o prejemu opomina in odstopa), ne ustreza pogojem javne

    listine, ki dokazuje zapadlost terjatve, odvisne od nastopa odložnega

    pogoja. Dokazovanje zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa po

    tretjem odstavku 20. člena ZIZ namreč predpostavlja sodelovanje

    dolžnika. V obravnavanem primeru pa dolžnik ni sodeloval pri sestavi

    notarskega zapisnika. Zato priloženi notarski zapisnik, četudi je

    javna listina, za katero velja domneva resničnosti (prvi odstavek

    224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ni takšna javna listina, ki

    bi dokazovala zapadlost terjatve v smislu določbe tretjega odstavka

    20. člena ZIZ.

     
  • 189.
    VSL sklep I Cp 1179/04
    11.5.2005
    nepravdno pravo
    VSL51129
    ZNP člen 122, 122/3, 122, 122/3. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5, 70, 70/2, 70/4, 70/5.
    postopek za delitev stvari v solastnini - pritožbena novota - fizična delitev - civilna delitev
    Predlagalni postopki, med katere spada tudi postopek za delitev

    stvari v solastnini, se po svoji naravi približujejo pravdnemu

    postopku, zato ni nobenega razloga, ki bi v nepravdnem postopku

    izključeval smiselno uporabo prepovedi navajanja novot v pritožbenem

    postopku, uzakonjeno v pravdnem postopku.

    Delitev z izplačilom solastniškega deleža se po petem odstavku 70.

    člena SPZ opravi namesto civilne delitve, ki v konkretnem primeru iz

    pojasnjenih razlogov ne bi prišla v poštev, ne pa namesto fizične

    delitve (drugi odstavek 70. člena SPZ).

     
  • 190.
    VSL sodba I Cp 907/2005
    11.5.2005
    STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL50592
    ZZKat člen 14, 27.
    dedni dogovor - mejni ugotovitveni postopek
    Dedni dogovor o delitvi in načinu delitve zapuščine ter o odstopu

    dednega deleža je po svoji pravni naravi pogodba civilnega prava,

    zato zanj veljajo splošna načela o veljavnosti pogodb. Sporazum

    lastnikov o parcelaciji in posestnih mejah, dosežen v mejnem

    ugotovitevenem postopku, pa ima po oceni pritožbenega sodišča pomen

    pogodbe o poravnavi in ga je treba presojati v skladu z določbami

    Zakona o obligacijskih razmerjih.

     
  • 191.
    VSL sodba II Cp 2105/2005
    11.5.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL50929
    ZOR člen 103, 103.
    ničnost pogodbe
    Pogodba je v nasprotju z moralo, če je kršeno kakšno določeno moralno

    pravilo, ne da bi bila hkrati kršena tudi konkretna pravna norma.

    Kršeno moralno pravilo mora biti konkretizirano.

     
  • 192.
    VSL sodba I Kp 673/2004
    11.5.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22684
    ZTVCP člen 60, 97, 97/3, 60, 97, 97/3. KZ člen 325, 325, 325. ZKP člen 372, 372/2, 373, 391, 372, 372/2, 373, 391.
    kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti
    Neupravičeno zmanjševanje hitrosti na avtocesti brez ustreznih

    opozoril za druge udeležence (60. člen ZTVCP) je povzročilo kritično

    situacijo, ki je ogrozila druge udeležence v prometu in bila tudi

    neposreden vzrok za nesrečo, v kateri je bila ena oseba hudo telesno

    poškodovana. Voznik, ki je trčil v obdolženčevo vozilo ni mogel

    pričakovati, da bo obdolženec, ki je vozil pred njim naenkrat

    zmanjšal hitrost in zato zanj ni bil pričakovana ovira, kar bi lahko

    vplivalo na izključitev vzročne zveze.

     
  • 193.
    VSL sklep I Cp 2120/2004
    11.5.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50357
    OZ člen 87, 87/1, 87, 87/1. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1, 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1.
    zaznamba spora
    Po 5. točki 22. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se v zemljško

    knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oziroma drugo

    procesno dejanje), s katerim se začne sodni postopek glede

    pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini, če

    ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo

    (zaznamba spora). Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno

    dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo

    procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodi postopek, za katerega

    zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.

    Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe, predmet postopka pa se

    določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku

    uveljavlja tožnik. V 1. odstavku 49. člena ZZK-1 pa so doočene vrste

    pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje v

    zemljiški knjigi. Vrste postopkov, katerih začetek se zaznamuje z

    zaznambo spora, pa so zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero

    se zaznamuje začetek postopka o prenehanju pravice na originaren

    način), zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja pravice (s katero se

    zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na

    nepremičnini) in zaznamba spora za določitev nujne poti. Z vložitvijo

    tožbe zaradi ugotovitve neobstoječnosti oziroma ničnosti pogobe s

    posledično kondikcijsko zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega

    zemljiškoknjižnega (lastninskega) stanja (v smislu določb 1. odstavka

    87. člena Obligacijskega zakonika- OZ) niso izpolnjeni pogoji za

    zaznambo spora po 1. odstavku 79. člean ZZK-1.

     
  • 194.
    VSL sklep IV Cpg 35/2005
    11.5.2005
    sodni register - statusno pravo
    VSL05574
    ZGD člen 436, 436/1, 443, 443/1, 436, 436/1, 443, 443/1. ZSReg člen 34, 34/4, 34/4-25, 34, 34/4, 34/4-25.
    izključitev družbenika iz družbe
    Ker 1. odst. 436. člena ZGD predpisuje, da družbena pogodba lahko

    določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti, ali da je lahko

    izključen iz družbe, ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa

    oziroma izključitve, je bila za pravilno materialnopravno odločitev

    potrebna tudi presoja registrskega sodišča o obstoju pogojev za

    pogodbeno izključitev družbenika iz družbe na podlagi sklenjene

    družbene pogodbe predlagatelja.

    Vendar pa je zapis v okviru ugotavljanja pogojev za izključitev, ki

    opredeljuje le daljše obdobje nesodelovanja družbenika na skupščini,

    brez konkretizirane opredelitve časa trajanja ali števila sklica

    skupščine preveč splošen, da bi lahko sodišče upoštevalo ta pogoj,

    kot pravno veljaven za vpis sklepa o izključitvi družbenika iz

    družbe na podlagi sklepa skupščine.

     
  • 195.
    VSL sklep III Cp 2087/2004
    11.5.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48509
    OZ člen 311, 311/1, 311, 311/1.
    pobotanje - izvršba - pogojna terjatev
    Pogojnih terjatev, dokler pogoj ni izpolnjen, ni mogoče pobotati.

    takšna terjatev namreč še ni zapadla.

     
  • 196.
    VSL sodba II Cp 597/2005
    11.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50207
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina
    Oškodovancu je bila prisojena odškodnina za 55 dni trajajoč pripor v

    znesku 3.000.000,00 SIT.

     
  • 197.
    VSL sodba II Cp 1103/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50197
    OZ člen 65, 65/2, 65, 65/2.
    ara - vrnitev dvojne are
    Ker toženka ni dokazala, da je za neizpolnitev predpogodbe odgovorna

    tožnica, ki je prejela aro, ni upravičena do povrnitve dvojne are.

     
  • 198.
    VSL sodba I Cp 512/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50353
    ZOR člen 200, 201, 200, 201. ZPP člen 318, 318.
    zamudna sodba - negmotna škoda - odškodnina
    Člen 318 ZPP ne prepoveduje izdaje delno ugodilne in delno zavrnilne

    zamudne sodbe. Takšna "kombinirana" zamudna sodba je dopustna tudi v

    primeru tožbenega zahtevka za odškodnino zaradi pretrpljene negmotne

    škode.

     
  • 199.
    VSL sklep II Cp 1200/2004
    11.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50222
    ZOR člen 172, 172/1, 172, 172/1. URS člen 26, 26.
    pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - prekoračitev pooblastil
    Le potek celotnega dogajanja lahko da odgovor na vprašanje, ali je

    bilo ravnanje policistov v zvezi z uporabo orožja še vedno v

    dovoljenih okvirih ali pa so policisti prekoračili pooblastila.

    Zaradi pravilne uporabe materialnega prava je potrebno tudi

    ugotoviti, ali je tožnik v času spornega dogodka imel pri sebi

    identifikacijski dokument v smislu tedaj veljavnih pravil za

    opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje

    zadeve, pa ga ni želel pokazati, ali pa takšnega dokumenta ni imel s

    seboj.

     
  • 200.
    VSK sklep I Cp 1088/2003
    10.5.2005
    stvarno pravo - denacionalizacija
    VSK01065
    ZPP člen 355, 355.
    plačilo odškodnine
    Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali ni bilo prejšnji lastnici zemljišče odvzeto iz posesti tudi brez omenjenih odločb. Sodišče prve stopnje ni ocenilo, kaj pomeni izplačilo odškodnine za navedeno površino odvzetih parcel, saj pritožba opozarja, da se je moral upravni organ pri odmeri in določitvi odškodnine med drugim prepričati, če so za izplačilo izpolnjeni vsi zakonski pogoji, saj je bil pogoj za izplačilo odškodnine odvzem zemljišča iz posesti.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>