• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>
  • 241.
    VSL sklep I Cpg 9/2004
    5.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05548
    ZPP člen 455, 455.
    sodba na podlagi odpovedi
    Iz drugopisa vloge tožeče stranke z dne 29.5.2003, katera je

    priložena k pritožbi, pa je razvidno, da je nova pooblaščenka tožeče

    stranke Š.N. dne 30.5.2003 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani

    priglasila pooblastilo za zastopanje tožeče stranke v tem postopku,

    saj je navedena vloga opremljena s prejemnim žigom navedenega

    sodišča. Vloga tožeče stranke vsebuje potrebne podatke iz 2. odstavka

    105. člena ZPP, med drugim navedbe upnika in dolžnika, sporni

    predmet, vsebino izjave in podpis vlagatelja. Iz popisa spisa ni

    razvidno, da bi bile stranke v času vložitve navedenega predloga

    tožeče stranke obveščene o pravnomočnosti sklepa Okrajnega sodišča v

    Ljubljani z dne 27.1.2003, s katerim je bil sklep o izvršbi

    razveljavljen v dovolilnem delu in zadeva odstopljena v reševanje

    Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Tožeča stranka je tako priglasitev

    pooblastila pravilno naslovila na naslov Okrajnega sodišča v

    Ljubljani, pred katerim je tekel postopek izvršbe na podlagi

    verodostojne listine. Zgolj nepravilna navedba opravilne številke na

    citirani vlogi, glede na opravilno številko pod katero je Okrajno

    sodišče v Ljubljani vodilo sporno zadevo, pa ne more imeti za

    posledico neupoštevnosti same vloge tožeče stranke.

     
  • 242.
    VSL sklep II Cp 1928/2004
    5.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50175
    ZPP člen 339, 339/2-14, 354, 354/1, 339, 339/2-14, 354, 354/1.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do spremembe tožbe in iz sodbe

    tudi ni razvidno, v kakšnem obsegu je tožbeni zahtevek zavrnjen.

     
  • 243.
    VSL sklep III Cp 852/2005
    5.5.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49749
    ZPPSL člen 64, 64/3, 64, 64/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
    prisilna poravnava - prenehanje terjatve - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
    Dolžnik, nad katerim je bila uvedena prisilna poravnava, se na to

    dejstvo v sodnem spisu z upnikom ni bil dolžan sklicevati. Pač pa

    učinkujejo materialnopravne posledice sklepa o potrditvi prisilne

    poravnave tudi na upnikovo terjatev, čeprav se upnik postopka

    prisilne poravnave ni udeležil.

     
  • 244.
    VSL sklep II Cp 647/2004
    5.5.2005
    denacionalizacija
    VSL50942
    ZNP člen 35, 35/4, 37, 104, 35, 35/4, 37, 104. ZPP člen 161, 161.
    denacionalizacija - stroški postopka
    Nasprotni udeleženec je dolžan predlagatelju povrniti stroške

    denacionalizacijskega postopka po določbi 104. čl. ZNP. Če je

    udeležencev več, pa ti niso solidarno odgovorni za izpolnitev glavne

    obveznosti, sosporniki stroške krijejo po enakih delih, razen, če gre

    za precejšnjo razliko pri njihovem deležu na spornem predmetu, kajti

    tedaj stroške nosijo po deležu udeležbe na glavni sporni stvari

    (smiselna uporaba določb 161. čl. ZPP).

     
  • 245.
    VSL sklep III Cpg 104/2005
    5.5.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05737
    ZGD člen 443, 445, 449, 449/1, 443, 445, 449, 449/1. ZPPSL člen 5, 5/2, 13, 13/1, 24, 24/2, 33, 97, 97/5, 5, 5/2, 13, 13/1, 24, 24/2, 33, 97, 97/5. ZPP člen 13, 144, 13, 144. ZMZPP člen 95, 95/1, 95, 95/1.
    priznanje tuje sodne odločbe
    Zato s takšno strogostjo, ki jo predpisuje 144. člen ZPP o domnevi

    pravilne vročitve "sodnega pisanja", ni mogoče ugotavljati, ali je

    družbenik prejel vabilo za sklic skuščine najmanj en teden pred dnem

    njenega zasedanja. Skupščina je bila namreč izvedena dne 24.2.2005,

    ob dejstvu, da se je seznanil z vabilom šele dne 18.2.2005, sklic

    skupščine ni bil pravilen. Sodišče druge stopnje v zvezi s postopkom

    priznanja te sodne odločbe opozarja, da je bila omenjena odločba

    predložena v spis tega sodišča le v fotokopiji. Sodišče prve stopnje

    bi moralo pri odločanju v smislu 3. točke 33. člena Uredbe sveta (ES)

    št. 44/2001 z dne 22.10.2000 o pristojnosti in priznanju in izvršitvi

    sodb v civilnih in gospodarskih zadevah (dalje Uredbi) upoštevati 1.

    točko 53. člena Uredbe, ki predpisuje, da mora stranka predložiti

    izvod sodbe, ki izpolnjuje pogoje za potrditev njene pristnosti. Tudi

    Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP, Uradni list

    RS, št. 56/99) v 1. odst. 95. člena predpisuje predložitev tuje sodne

    odločbe ali njenega overjenega prepisa in predložitve potrdila

    pristojnega tujega sodišča o pravnomočnosti te odločbe po pravu

    države, v kateri je bila izdana.

     
  • 246.
    VSL sklep III Cp 2163/2005
    5.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48546
    ZIZ člen 88, 88/1, 88/2, 88, 88/1, 88/2.
    neuspešnost rubeža - ustavitev izvršbe
    Upnik lahko v roku enega leta od dneva prvega rubeža izvršitelju

    neomejenokrat predlaga, da opravi ponovni rubež. Rubež, ki ni bil

    opravljen, ker vstop ni bil mogoč, ni rubež v smislu 1. odstavka 88.

    člena ZIZ.

     
  • 247.
    VSK sodba in sklep I Cpg 150/2004
    5.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01105
    ZOR člen 52, 52.
    pogodba
    Posledica nedopustnega nagiba je lahko le takšna, kot je posledica nedopustne podlage, torej ničnost pogodbe (52. čl. ZOR). Pravne neučinkovitosti kot posebnega razloga za neveljavnost pogodbe ZOR ne ureja, ampak ga ureja le v povezavi s specifičnimi situacijami (primer: izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj).

     
  • 248.
    VSC sklep Cp 722/2005
    5.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01112
    ZST člen 8, 8/1, 8, 8/1. ZustS člen 44, 44. ZPP člen 365, 365/1, 365, 365/1.
    procesna predpostavka - sodna taksa - uporaba zakona
    Že zaradi odpadle pravne podlage to je I. odst. 8. čl. ZST, razveljavljenega z ustavno odločbo U-I-32/02, ob dejstvu, da o pritožbi še ni bilo odločeno, ustavitev ugovornega postopka zaradi neplačila sodne takse ni možna.

     
  • 249.
    VDS sodba Pdp 316/2004
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03187
    ZDR člen 110, 110/2, 110, 110/2.
    odpoved - pogodba o zaposlitvi - subjektivni rok
    Tožena stranka bi morala tožnici izredno odpoved PZ (kršitev po

    2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR - neopravičeni izostanki)

    podati v roku 15 dni (2. odstavek 110. člena ZDR) od njenega

    zagovora. Zaradi prekoračitve navedenega roka je sodišče prve

    stopnje pravilno razveljavilo podano izredno odpoved PZ.

     
  • 250.
    VSL sklep I Kp 581/2005
    5.5.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22649
    ZKP člen 277, 277/I, 277/I-4, 437, 277, 277/I, 277/I-4, 437.
    zavrženje obtožnega predloga
    Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi državne tožilke, ki je

    sicer ob uveljavitvi pritožbenega razloga zmotne ugotovitve

    dejanskega stanja pravilno ugotovila, da je okrajno sodišče kot

    sodišče prve stopnje preuranjeno zavrglo obtožni predlog, ki očita

    obdolžencu storitev kaznivega dejanja prikrivanja po čl. 221/II in I

    KZ. Pri tem se je neutemeljeno oprlo na določilo čl. 437 ZKP v zvezi

    s 4. tč. I. odst. 277. čl. ZKP, ker naj bi opravljenih preiskovalnih

    dejanjih ne bilo zbrano dovolj dokazov, da naj bi obdolženec storil

    očitano kaznivo dejanje. Utemeljenost suma je bila namreč že

    preizkušena v ugovornem postopku pred okrožnim sodiščem, pred katerim

    je bila zoper obdolženca in soobdolženca celo opravljena glavna

    obravnava, vendar je to sodišče nato zoper obdolženca postopek

    izločilo in ga po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje stvarno

    in krajevno pristojnemu okrajnemu sodišču. Kot je razvidno iz

    razlogov izpodbijanega sklepa, pa je slednje brez razpisane glavne

    obravnave in na njej izvedenih dokazov ocenilo zagovor obdolženca in

    izpoved zaslišane priče ter ne da bi njune nasprotujoče trditve

    preverilo z medsebojnim soočenjem in izvedlo ostale predlagane

    dokaze, zaključilo, da obdolžencu storitev kaznivega dejanja ni

    dokazana. Takšno odločitev pa bi lahko sprejelo le po izvedenem

    dokaznem postopku na glavni obravnavi.

     
  • 251.
    VSK sodba I Cp 237/2004
    5.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01062
    ZOR člen 376, 376/1, 376, 376/1.
    zastaranje odškodninskega zahtevka
    Do škodnega dogodka je prišlo, ko je tožena stranka tožnikovo zahtevo za objavo zahvale, ki jo je vložil 29.07.1997, zavrnila. Zavrnitev zahteve je tožniku povzročila psihično neugodje, ki je podlaga njegovemu odškodninskemu zahtevku za duševne bolečine. Zastaranje začne teči, ko oškodovanec zve za škodo in za tistega, ki jo je napravil. Po mnenju pritožbenega sodišča glede na okoliščine tožnikovega primera ni dvoma, da je za škodo zvedel neposredno po zavrnitvi zahteve za objavo. Stališče prvostopenjskega sodišča, da je za obseg škode zvedel šele iz odločbe Upravnega sodišča RS, pa je zmotno. Ta odločba je samo potrdila, da je prišlo do kršitve pravice do objave, na obseg tožnikovih duševnih bolečin pa ni mogla imeti nobenega vpliva.

     
  • 252.
    VSL sklep III Cp 1944/2005
    5.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49757
    ZIZ člen 40, 40/3, 40, 40/3.
    vsebina predloga za izvršbo
    Sodišče ni dolžno opravljati dodatnih poizvedb, če (in ko) se je

    prepričalo v registru TRR, ki ga vodi Banka Slovenije, da dolžnik

    nima odprtega računa pri kateri izmed organizacij za plačilni promet.

     
  • 253.
    VSL sklep I Cp 1492/05
    5.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51119
    ZOR člen 371, 1106, 1109, 371, 1106, 1109. ZZT člen 14, 14.
    zastaranje terjatve - poslovodstvo brez naročila
    Vlaganje sredstev v solastno hišo, kadar so ti izdatki nujni ali pa v

    očitno korist solastnikom hiše s strani enega izmed njih, je posel,

    ki je deloma tuj in za ta posel, kolikor se nanaša na drugega

    gospodarja, veljajo pravila o gestijskem zahtevku. Povečanje

    vrednosti solastninskega deleža solastnika, ki ni vlagal, pomeni

    očitno korist zanj. Za terjatve, ki izvirajo iz nujne ali koristne

    gestije, velja splošni zastaralni rok. Ker je nastalo obligacijsko

    razmerje med strankama v danem primeru že pred uveljavitvijo Zakona o

    obligacijskih razmerjih, se uporabljajo določbe Zakona o zastaranju

    terjatev in sicer 14. člen, po katerem znaša potrebni čas za

    zastaranje 10 let za razliko od ZOR, po katerem znaša le 5 let.

     
  • 254.
    VSC sodba Cp 1944/2003
    5.5.2005
    civilno procesno pravo - pogodbeno pravo
    VSC1120
    ZOR člen 277, 557, 813-826, 277, 557, 813-826.
    posojilo - pogodba o posredovanju - dokazna ocena
    Obveznost posrednika pri pogodbi o posredovanju je le iskanje priložnosti za sklenitev določene pogodbe, opozoriti nanjo naročitelja, posredovati pri pogajanjih in si prizadevati, da pride do sklenitve pogodb.

     
  • 255.
    VSC sklep Cp 760/2005
    5.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01114
    ZIZ člen 40, 40/III, 40, 40/III.
    predlog za izvršbo - verodostojna listina - poizvedbe sodišča o številki računa dolžnika
    Kadar je predlagana izvršba na podlagi verodostojne listine z rubežem sredstev na dolžnikovem računu pri OPP upnik ni dolžan navesti teh podatkov, temveč jih izvršilno sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi pribavi po uradni dolžnosti.

     
  • 256.
    VSL sodba II Cp 1711/2004
    4.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL50220
    ZGD člen 388, 388/2, 388, 388/2.
    odškodninska odgovornost
    Likvidacijski upravitelj odgovarja po načelih odškodninske

    odgovornosti, vsebovanih v določbah ZOR in ob upoštevanju določbe

    388. člena ZGD kot specialne določbe. Zato je likvidacijski

    upravitelj odgovoren za škodo, ki jo povzroči upnikom, izogne pa se

    odgovornosti, če dokaže, da je v likvidacijskem postopku glede na

    okoliščine ravnal tako, kot je bilo treba, torej s skrbnostjo, ki se

    zahteva od likvidacijskega upravitelja.

     
  • 257.
    VSL sodba II Cp 407/2005
    4.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50937
    ZOR člen 200, 200.
    odmera odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    V zvezi z zatrjevanim primarnim strahom (to je strahom ob samem

    škodnem dogodku, ko je oškodovančeva celovitost ogrožena) po

    neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje tožnik

    vozila pred zadetjem ni opazil, sodelavcu, ki je vozil pa je

    popolnoma zaupal, in je bilo samo trčenje zanj presenečenje, ki pa ni

    izvenelo v strahu, ki bi bil močan in dalj časa trajajoč, oziroma, ki

    bi dalj časa porušil tožnikovo duševno ravnovesje. Izraza "šok" in

    "psihična obremenjenost", na katera opozarja pritožnik, ko se

    sklicuje na svoje trditve podane pri zaslišanju, sama po sebi niti še

    ne ustrezata opredelitvi strahu, ki pomeni specifično čustvo - afekt,

    ki povzroči telesne spremembe zaradi človekove zaskrbljenosti in

    negotovosti v zvezi z neznanim. Za strah, po navedeni opredelitvi,

    pa lahko sodišče prisodi odškodnino le, če je bil ta intenziven in je

    trajal dalj časa, če pa je bil strah intenziven in kratkotrajen pa,

    če je bilo oškodovančevo duševno ravnovesje dalj časa porušeno.

    Opisanemu pravnemu standardu ob nanizanih dejanskih ugotovitvah v

    konkretnem primeru ni zadoščeno. V zvezi s sekundarnim strahom (to je

    strahom, ki nastane v zvezi z negotovostjo za izzid zdravljenja, to

    je zaskrbljenosti za svoje življenje, morebitne invalidne posledice

    in druge oblike prizadetosti človekovega zdravja), je tožnik celo

    izjavil, da strahu ni utrpel, zdravljenje je doživljal le kot moteč

    dogodek, sicer pa je poudaril, da je ves čas zaupal v zdravniško

    pomoč. Zavrnilna odločitev prvostopnega sodišča je torej v tem delu

    pravilna.

    Pravilno pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za

    odškodnino zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih

    aktivnosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikova vratna

    hrbtenica malenkostno zavrta in nekoliko boleča pri vratu in nagibu

    na levo stran, tožnika pa takšna funkcionalna posledica le neznatno

    ovira pri nekaterih opravilih na delovnem mestu in športno

    rekreativnih dejavnostih. Po ugotovitvah izvedenca se posledice

    pojavijo v obliki lažjih bolečin pri naglih nekontroliranih obratih

    glave in pri dolgotrajnem delu v prisilni drži ali dolgotrajnejših

    hudih telesnih obremenitvah. Navedene telesne bolečine so bile

    pravilno uvrščene v drugo - ustrezno odškodninsko postavko telesnih

    bolečin in jih zato v okviru te odškodninske postavke ni mogoče več

    upoštevati. Iz nanizanih in prav tako neizpodbijanih dejanskih

    ugotovitev, katerih tožnik, ki je pri zaslišanju vse izvedenčeve

    ugotovitve tudi potrdil, torej ne izhaja, da bi tožnik ne mogel več

    opravljati kakšne življenjske dejavnosti oziroma da bi jo lahko

    opravljal s povečanimi napori, kar bi šele ustrezalo pravnemu

    standardu zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Zato je pravilno

    zavrnjen tudi ta del tožnikovega odškodninskega zahtevka

     
  • 258.
    VSL sklep I Cp 1894/2005
    4.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50362
    ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2, 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2.
    dobroverna posest - priposestvovanje
    Tožnik je s pravno prednico tožencev sklenil pogodbo, ki ima vse

    elemente kupoprodajne pogodbe, plačal kupnino in je ob nadalje

    ugotovoljenem in v pritožbi neizpodbijanem dejstvu, da je na spornem

    zemljišču celo zgradil hišo in zemljišče tudi sicer uporabljal, vse

    pa ob vednosti in nenasprotovanju pokojne prodajalke, za sedaj izven

    vsakega dvoma, da domneva o dobrovernosti tožnikove posesti, ni

    izpodbita. Tožnik je ob opisanih okoliščinah upravičeno štel, da je

    zemljišče njegovo oziroma da ga je pridobil, čeprav je ostala

    lastninska pravica v zemljiški knjigi vknjižena na prodajalko.

    Izkazan je torej obstoj dobroverne posesti v smislu 2. odstavka 72.

    člena ZTLR, po katerem je bila dobroverna posest tista, ko posestnik

    ni vedel ali ni mogel vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni

    njegova, in ki je predstavljala podlago tudi za tako imenovano

    izvenknjižno ali kontratabularno priposestvovanje v smislu 4.

    odstavka 28. člena ZTLR, ki se glede na prehodno določbo 1. odstavka

    266. člena SPZ v spornem primeru še vedno uporablja.

    Pritožnika končno tudi pravno zmotno menita, da je za dobroverno -

    daljše priposestvovanje potreben tudi veljaven pravni naslov. Ta je

    glede na določbo 2. odstavka 28. člena v zvezi s 1. odstavkom 72.

    člena ZTLR bil potreben le pri krajšem 10-letnem priposestvovanju na

    podlagi zakonite in dobroverne posesti.

     
  • 259.
    VSL sodba II Cp 1276/2004
    4.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL49969
    ZOR člen 100, 100.
    invalidnost
    Stopnjo tožnikove invalidnosti po tabeli Splošnih pogojev za nezgodno

    zavarovanje oseb lahko sodišče določi le na podlagi ocene izvedenca

    medicinske stroke.

     
  • 260.
    VSL sklep I Cp 1490/2005
    4.5.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50325
    ZZK-1 člen 143, 143/1, 143, 143/1.
    stvarna služnost
    V primeru, da predlagatelj predlaga vpis stvarne pravice na podlagi

    listine v izvirniku, ki je že pri zemljiškoknjižnem sodišču mora

    predlogu priložiti prepis te listine, saj fotokopija ne zadošča tem

    pogojem.

     
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>