• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>
  • 241.
    VSL sklep I Kp 581/2005
    5.5.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22649
    ZKP člen 277, 277/I, 277/I-4, 437, 277, 277/I, 277/I-4, 437.
    zavrženje obtožnega predloga
    Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi državne tožilke, ki je

    sicer ob uveljavitvi pritožbenega razloga zmotne ugotovitve

    dejanskega stanja pravilno ugotovila, da je okrajno sodišče kot

    sodišče prve stopnje preuranjeno zavrglo obtožni predlog, ki očita

    obdolžencu storitev kaznivega dejanja prikrivanja po čl. 221/II in I

    KZ. Pri tem se je neutemeljeno oprlo na določilo čl. 437 ZKP v zvezi

    s 4. tč. I. odst. 277. čl. ZKP, ker naj bi opravljenih preiskovalnih

    dejanjih ne bilo zbrano dovolj dokazov, da naj bi obdolženec storil

    očitano kaznivo dejanje. Utemeljenost suma je bila namreč že

    preizkušena v ugovornem postopku pred okrožnim sodiščem, pred katerim

    je bila zoper obdolženca in soobdolženca celo opravljena glavna

    obravnava, vendar je to sodišče nato zoper obdolženca postopek

    izločilo in ga po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje stvarno

    in krajevno pristojnemu okrajnemu sodišču. Kot je razvidno iz

    razlogov izpodbijanega sklepa, pa je slednje brez razpisane glavne

    obravnave in na njej izvedenih dokazov ocenilo zagovor obdolženca in

    izpoved zaslišane priče ter ne da bi njune nasprotujoče trditve

    preverilo z medsebojnim soočenjem in izvedlo ostale predlagane

    dokaze, zaključilo, da obdolžencu storitev kaznivega dejanja ni

    dokazana. Takšno odločitev pa bi lahko sprejelo le po izvedenem

    dokaznem postopku na glavni obravnavi.

     
  • 242.
    VSC sodba Cp 1944/2003
    5.5.2005
    civilno procesno pravo - pogodbeno pravo
    VSC1120
    ZOR člen 277, 557, 813-826, 277, 557, 813-826.
    posojilo - pogodba o posredovanju - dokazna ocena
    Obveznost posrednika pri pogodbi o posredovanju je le iskanje priložnosti za sklenitev določene pogodbe, opozoriti nanjo naročitelja, posredovati pri pogajanjih in si prizadevati, da pride do sklenitve pogodb.

     
  • 243.
    VSL sodba I Cpg 61/2004
    5.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05626
    ZPP člen 286, 286/1, 313, 313/2, 286, 286/1, 313, 313/2. OZ člen 299, 299/1, 299, 299/1.
    pravočasnost pravnega sredstva
    Tožena stranka je pravočasnost pripravljalne vloge z dne 24.1.2003

    utemeljevala s sklicevanjem na težave z računovodjo, zaradi katerih

    ni uspela pravočasno predložiti listin v spis. Ob tem, da tožena

    stranka v utemeljitvi navedenih razlogov ni ponudila trditev, iz

    katerih bi izhajalo kdaj je tožena stranka knjigovodske listine, ki

    jih je predložila s citirano pripravljalno vlogo, pridobila, ter ob

    dejstvu, da se tožena stranka v času do zaključka prvega naroka za

    glavno obravnavo na tovrstne okoliščine ni sklicevala, je tudi po

    mnenju pritožbenega sodišča pravilna odločitev prvostopnega sodišča,

    ko je tovrstne razloge štelo za neprepričljive, v posledici česar pri

    svoji odločitvi pravilno ni upoštevalo trditev in dokazov, ki jih je

    tožena stranka ponudila v navedeni pripravljalni vlogi. Zakonske

    zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude. Odločitev

    o stroških postopka predstavlja odločitev sodišča o denarnem zahtevku

    pravdne stranke, ki jo naloži v plačilo nasprotni stranki.

    Predpostavka za pričetek teka zamudnih obresti od denarnih obveznosti

    je torej zamuda, ki nastopi, če dolžnik ne izpolni obveznosti v roku,

    ki je določen za izpolnitev (1. odst. 299. čl. Obligacijskega

    zakonika). Ker je sodišče prve stopnje v skladu z 2. odst. 313. čl.

    ZPP določilo izpolnitveni rok 15 dni, tožena stranka torej glede

    navedene denarne obveznosti ne more priti v zamudo pred iztekom

    navedenega paricijskega roka.

     
  • 244.
    VDS sodba Pdp 1611/2004
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03178
    ZDR člen 110, 110/2, 110, 110/2.
    rok - odpoved - pogodba o zaposlitvi
    Subjektivni rok za podajo izredne odpovedi je začel teči, ko se

    je stranka seznanila s tožnikovim zagovorom, objektivni pa z

    dnem, ko je bila kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz

    delovnega razmerja storjena. Ker je od kršitve preteklo že več

    kot leto dni, je tožena stranka zamudila objektivni rok za podajo

    izredne odpovedi PZ iz 2. odstavka 110. člena ZDR, zato je

    izredna odpoved nezakonita.

     
  • 245.
    VSK sodba I Cp 237/2004
    5.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01062
    ZOR člen 376, 376/1, 376, 376/1.
    zastaranje odškodninskega zahtevka
    Do škodnega dogodka je prišlo, ko je tožena stranka tožnikovo zahtevo za objavo zahvale, ki jo je vložil 29.07.1997, zavrnila. Zavrnitev zahteve je tožniku povzročila psihično neugodje, ki je podlaga njegovemu odškodninskemu zahtevku za duševne bolečine. Zastaranje začne teči, ko oškodovanec zve za škodo in za tistega, ki jo je napravil. Po mnenju pritožbenega sodišča glede na okoliščine tožnikovega primera ni dvoma, da je za škodo zvedel neposredno po zavrnitvi zahteve za objavo. Stališče prvostopenjskega sodišča, da je za obseg škode zvedel šele iz odločbe Upravnega sodišča RS, pa je zmotno. Ta odločba je samo potrdila, da je prišlo do kršitve pravice do objave, na obseg tožnikovih duševnih bolečin pa ni mogla imeti nobenega vpliva.

     
  • 246.
    VSC sklep Cp 760/2005
    5.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01114
    ZIZ člen 40, 40/III, 40, 40/III.
    predlog za izvršbo - verodostojna listina - poizvedbe sodišča o številki računa dolžnika
    Kadar je predlagana izvršba na podlagi verodostojne listine z rubežem sredstev na dolžnikovem računu pri OPP upnik ni dolžan navesti teh podatkov, temveč jih izvršilno sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi pribavi po uradni dolžnosti.

     
  • 247.
    VDS sklep Pdp 938/2004
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03181
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 111, 111/1, 111/1-6.
    bolniški stalež - odpoved - pogodba o zaposlitvi
    Za podajo izredne odpovedi PZ iz razloga po 6. alinei 1. odstavka

    111. člena ZDR ne zadostuje zgolj ugotovitev, da se tožnica

    določenega dne ni nahajala v kraju svojega prebivališča, ampak je

    potrebno ugotoviti, ali je s svojim ravnanjem kršila navodila

    pristojnega zdravnika. Če ji je lečeči zdravnik - psihiater

    zaradi depresivnega stanja svetoval gibanje in aktivno

    vključevanje v okolico, zakonit razlog za izredno odpoved PZ ne

    more biti zgolj v tem, da je tožnica odpotovala iz kraja bivanja.

     
  • 248.
    VDS sodba Pdp 316/2004
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03187
    ZDR člen 110, 110/2, 110, 110/2.
    odpoved - pogodba o zaposlitvi - subjektivni rok
    Tožena stranka bi morala tožnici izredno odpoved PZ (kršitev po

    2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR - neopravičeni izostanki)

    podati v roku 15 dni (2. odstavek 110. člena ZDR) od njenega

    zagovora. Zaradi prekoračitve navedenega roka je sodišče prve

    stopnje pravilno razveljavilo podano izredno odpoved PZ.

     
  • 249.
    VDS sklep Pdp 616/2005
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03192
    ZDR člen 204, 204/1, 204, 204/1.
    delovno razmerje za določen čas - sodno varstvo
    ZDR ne zagotavlja neposrednega sodnega varstva v primerih, če

    delavec takoj po podpisu pogodbe o zaposlitvi za določen čas

    zahteva ugotovitev nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen

    čas in ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas,

    ne zahteva pa ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o

    zaposlitvi oz. drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe (ker

    PZ še ni prenehala). Delavec mora takšen zahtevek vložiti najprej

    pri delodajalcu, v skladu s 1. in 2. odst. 204. čl. ZDR, in šele

    potem zahtevati sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

     
  • 250.
    VSL sklep II Cp 1928/2004
    5.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50175
    ZPP člen 339, 339/2-14, 354, 354/1, 339, 339/2-14, 354, 354/1.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do spremembe tožbe in iz sodbe

    tudi ni razvidno, v kakšnem obsegu je tožbeni zahtevek zavrnjen.

     
  • 251.
    VSL sklep I Cp 1492/05
    5.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51119
    ZOR člen 371, 1106, 1109, 371, 1106, 1109. ZZT člen 14, 14.
    zastaranje terjatve - poslovodstvo brez naročila
    Vlaganje sredstev v solastno hišo, kadar so ti izdatki nujni ali pa v

    očitno korist solastnikom hiše s strani enega izmed njih, je posel,

    ki je deloma tuj in za ta posel, kolikor se nanaša na drugega

    gospodarja, veljajo pravila o gestijskem zahtevku. Povečanje

    vrednosti solastninskega deleža solastnika, ki ni vlagal, pomeni

    očitno korist zanj. Za terjatve, ki izvirajo iz nujne ali koristne

    gestije, velja splošni zastaralni rok. Ker je nastalo obligacijsko

    razmerje med strankama v danem primeru že pred uveljavitvijo Zakona o

    obligacijskih razmerjih, se uporabljajo določbe Zakona o zastaranju

    terjatev in sicer 14. člen, po katerem znaša potrebni čas za

    zastaranje 10 let za razliko od ZOR, po katerem znaša le 5 let.

     
  • 252.
    VSL sklep IV Cp 2132/2005
    5.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50722
    ZPP člen 29, 29. ZMZPP člen 73, 73/1, 73, 73/1. ZPPreb člen 8, 8/7, 8, 8/7.
    pristojnost slovenskega sodišča - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) - stalno prebivališče v RS
    Načelo perpetuacije foruma je v skladu z ZMZPP uveljavljeno tudi za

    mednarodno pristojnost (89. člen ZMZPP). Ker je postopek v tej zadevi

    pričel teči z vložitvijo tožbe, je odločilno, ali je imel mladoletni

    otrok v tem trenutku stalno prebivališče v RS. Ob vložitvi tožbe pa

    vse do izbrisa iz registra stalnega prebivališča na podlagi dokončne

    odločbe je imel torej stalno prebivališče na območju RS. Izbris

    namreč ne učinkuje za nazaj, ampak le od dokončnosti upravne odločbe

    o izbrisu posameznika iz registra prebivalstva.

     
  • 253.
    VSL sklep I Cp 904/05
    5.5.2005
    stvarno pravo
    VSL51132
    SPZ člen 31, 31.
    motenje posesti - samopomoč
    Soposestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno

    moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Tožnik pred motilnim dejanjem

    posesti toženke ni motil in je pravilen zaključek sodišča prve

    stopnje, da toženka ni izkazala elementov za dovoljeno samopomoč v

    smislu 31. člena SPZ.

     
  • 254.
    VSL sklep III Cp 2163/2005
    5.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48546
    ZIZ člen 88, 88/1, 88/2, 88, 88/1, 88/2.
    neuspešnost rubeža - ustavitev izvršbe
    Upnik lahko v roku enega leta od dneva prvega rubeža izvršitelju

    neomejenokrat predlaga, da opravi ponovni rubež. Rubež, ki ni bil

    opravljen, ker vstop ni bil mogoč, ni rubež v smislu 1. odstavka 88.

    člena ZIZ.

     
  • 255.
    VSK sodba in sklep I Cpg 150/2004
    5.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01105
    ZOR člen 52, 52.
    pogodba
    Posledica nedopustnega nagiba je lahko le takšna, kot je posledica nedopustne podlage, torej ničnost pogodbe (52. čl. ZOR). Pravne neučinkovitosti kot posebnega razloga za neveljavnost pogodbe ZOR ne ureja, ampak ga ureja le v povezavi s specifičnimi situacijami (primer: izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj).

     
  • 256.
    VSL sklep II Cp 2100/2004
    4.5.2005
    nepravdno pravo
    VSL49977
    ZNP člen 131, 139, 131, 139. ZENDMPE člen 15, 15/1, 15/3, 16, 16/1, 16/2, 17, 17/1, 15, 15/1, 15/3, 16, 16/1, 16/2, 17, 17/1. SPZ člen 44, 44/1, 77, 77/1, 77/4, 44, 44/1, 77, 77/1, 77/4.
    ureditev meje - pravni interes - javno dobro - določitev meje - pravica
    Ker v obravnavanem primeru predlagateljica zatrjuje mejo med parcelo,

    ki v naravi predstavlja pot in je javno dobro, in sosednjimi

    parcelami, tej meji pa pritožnika oporekata, med udeleženci obstoji

    spor o meji. V primeru spora ima vsak od lastnikov zemljišč, med

    katerimi je meja sporna pravni interes za sodno ureditev meje, torej

    tudi predlagateljica. Logična posledica pravila, da se v nepravdnem

    postopku določi meja, ki je sporna, je nadaljnji sklep, da se določi

    meja med sosednjimi zemljišči le v tistem delu, v katerem je sporna,

    ne pa tudi v preostalem. Glede na to, da se po določbi 44. člena SPZ

    lastninska pravica na javnem dobru ne more pridobiti s

    priposestvovanjem, katerega sta posredno uveljavljala toženca s

    trditvami o uživanju spornega mejnega prostora, je sodišče prve

    stopnje pravilno štelo, da dokazana močnejša pravica predlagateljice,

    ki je uveljavljala mejo javnega dobra po katastru. Ureditev meje po

    kriteriju zadnje mirne posesti pa glede na pojasnjen vrstni red

    kriterijev urejanja meje ne pride v poštev.

     
  • 257.
    VSL sodba II Cp 407/2005
    4.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50937
    ZOR člen 200, 200.
    odmera odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    V zvezi z zatrjevanim primarnim strahom (to je strahom ob samem

    škodnem dogodku, ko je oškodovančeva celovitost ogrožena) po

    neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje tožnik

    vozila pred zadetjem ni opazil, sodelavcu, ki je vozil pa je

    popolnoma zaupal, in je bilo samo trčenje zanj presenečenje, ki pa ni

    izvenelo v strahu, ki bi bil močan in dalj časa trajajoč, oziroma, ki

    bi dalj časa porušil tožnikovo duševno ravnovesje. Izraza "šok" in

    "psihična obremenjenost", na katera opozarja pritožnik, ko se

    sklicuje na svoje trditve podane pri zaslišanju, sama po sebi niti še

    ne ustrezata opredelitvi strahu, ki pomeni specifično čustvo - afekt,

    ki povzroči telesne spremembe zaradi človekove zaskrbljenosti in

    negotovosti v zvezi z neznanim. Za strah, po navedeni opredelitvi,

    pa lahko sodišče prisodi odškodnino le, če je bil ta intenziven in je

    trajal dalj časa, če pa je bil strah intenziven in kratkotrajen pa,

    če je bilo oškodovančevo duševno ravnovesje dalj časa porušeno.

    Opisanemu pravnemu standardu ob nanizanih dejanskih ugotovitvah v

    konkretnem primeru ni zadoščeno. V zvezi s sekundarnim strahom (to je

    strahom, ki nastane v zvezi z negotovostjo za izzid zdravljenja, to

    je zaskrbljenosti za svoje življenje, morebitne invalidne posledice

    in druge oblike prizadetosti človekovega zdravja), je tožnik celo

    izjavil, da strahu ni utrpel, zdravljenje je doživljal le kot moteč

    dogodek, sicer pa je poudaril, da je ves čas zaupal v zdravniško

    pomoč. Zavrnilna odločitev prvostopnega sodišča je torej v tem delu

    pravilna.

    Pravilno pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za

    odškodnino zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih

    aktivnosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikova vratna

    hrbtenica malenkostno zavrta in nekoliko boleča pri vratu in nagibu

    na levo stran, tožnika pa takšna funkcionalna posledica le neznatno

    ovira pri nekaterih opravilih na delovnem mestu in športno

    rekreativnih dejavnostih. Po ugotovitvah izvedenca se posledice

    pojavijo v obliki lažjih bolečin pri naglih nekontroliranih obratih

    glave in pri dolgotrajnem delu v prisilni drži ali dolgotrajnejših

    hudih telesnih obremenitvah. Navedene telesne bolečine so bile

    pravilno uvrščene v drugo - ustrezno odškodninsko postavko telesnih

    bolečin in jih zato v okviru te odškodninske postavke ni mogoče več

    upoštevati. Iz nanizanih in prav tako neizpodbijanih dejanskih

    ugotovitev, katerih tožnik, ki je pri zaslišanju vse izvedenčeve

    ugotovitve tudi potrdil, torej ne izhaja, da bi tožnik ne mogel več

    opravljati kakšne življenjske dejavnosti oziroma da bi jo lahko

    opravljal s povečanimi napori, kar bi šele ustrezalo pravnemu

    standardu zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Zato je pravilno

    zavrnjen tudi ta del tožnikovega odškodninskega zahtevka

     
  • 258.
    VSL sklep I Cp 1894/2005
    4.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50362
    ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2, 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2.
    dobroverna posest - priposestvovanje
    Tožnik je s pravno prednico tožencev sklenil pogodbo, ki ima vse

    elemente kupoprodajne pogodbe, plačal kupnino in je ob nadalje

    ugotovoljenem in v pritožbi neizpodbijanem dejstvu, da je na spornem

    zemljišču celo zgradil hišo in zemljišče tudi sicer uporabljal, vse

    pa ob vednosti in nenasprotovanju pokojne prodajalke, za sedaj izven

    vsakega dvoma, da domneva o dobrovernosti tožnikove posesti, ni

    izpodbita. Tožnik je ob opisanih okoliščinah upravičeno štel, da je

    zemljišče njegovo oziroma da ga je pridobil, čeprav je ostala

    lastninska pravica v zemljiški knjigi vknjižena na prodajalko.

    Izkazan je torej obstoj dobroverne posesti v smislu 2. odstavka 72.

    člena ZTLR, po katerem je bila dobroverna posest tista, ko posestnik

    ni vedel ali ni mogel vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni

    njegova, in ki je predstavljala podlago tudi za tako imenovano

    izvenknjižno ali kontratabularno priposestvovanje v smislu 4.

    odstavka 28. člena ZTLR, ki se glede na prehodno določbo 1. odstavka

    266. člena SPZ v spornem primeru še vedno uporablja.

    Pritožnika končno tudi pravno zmotno menita, da je za dobroverno -

    daljše priposestvovanje potreben tudi veljaven pravni naslov. Ta je

    glede na določbo 2. odstavka 28. člena v zvezi s 1. odstavkom 72.

    člena ZTLR bil potreben le pri krajšem 10-letnem priposestvovanju na

    podlagi zakonite in dobroverne posesti.

     
  • 259.
    VSL sodba II Cp 1711/2004
    4.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL50220
    ZGD člen 388, 388/2, 388, 388/2.
    odškodninska odgovornost
    Likvidacijski upravitelj odgovarja po načelih odškodninske

    odgovornosti, vsebovanih v določbah ZOR in ob upoštevanju določbe

    388. člena ZGD kot specialne določbe. Zato je likvidacijski

    upravitelj odgovoren za škodo, ki jo povzroči upnikom, izogne pa se

    odgovornosti, če dokaže, da je v likvidacijskem postopku glede na

    okoliščine ravnal tako, kot je bilo treba, torej s skrbnostjo, ki se

    zahteva od likvidacijskega upravitelja.

     
  • 260.
    VSL sklep III Cp 1650/05
    4.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48555
    ZIZ člen 64, 64.
    ugovor tretjega - ugovor
    Ker je sodišče prve stopnje kot "preuranjen" zavrglo ugovor tretjega,

    ki je bil vložen pred rubežem premičnin, ki se nahajajo na naslovu

    dolžnika, je storilo bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339.

    člena ZPP.

     
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>