• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>
  • 241.
    VSL sklep III Cp 852/2005
    5.5.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49749
    ZPPSL člen 64, 64/3, 64, 64/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
    prisilna poravnava - prenehanje terjatve - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
    Dolžnik, nad katerim je bila uvedena prisilna poravnava, se na to

    dejstvo v sodnem spisu z upnikom ni bil dolžan sklicevati. Pač pa

    učinkujejo materialnopravne posledice sklepa o potrditvi prisilne

    poravnave tudi na upnikovo terjatev, čeprav se upnik postopka

    prisilne poravnave ni udeležil.

     
  • 242.
    VDS sklep Pdp 938/2004
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03181
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 111, 111/1, 111/1-6.
    bolniški stalež - odpoved - pogodba o zaposlitvi
    Za podajo izredne odpovedi PZ iz razloga po 6. alinei 1. odstavka

    111. člena ZDR ne zadostuje zgolj ugotovitev, da se tožnica

    določenega dne ni nahajala v kraju svojega prebivališča, ampak je

    potrebno ugotoviti, ali je s svojim ravnanjem kršila navodila

    pristojnega zdravnika. Če ji je lečeči zdravnik - psihiater

    zaradi depresivnega stanja svetoval gibanje in aktivno

    vključevanje v okolico, zakonit razlog za izredno odpoved PZ ne

    more biti zgolj v tem, da je tožnica odpotovala iz kraja bivanja.

     
  • 243.
    VSL sklep II Cp 1928/2004
    5.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50175
    ZPP člen 339, 339/2-14, 354, 354/1, 339, 339/2-14, 354, 354/1.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do spremembe tožbe in iz sodbe

    tudi ni razvidno, v kakšnem obsegu je tožbeni zahtevek zavrnjen.

     
  • 244.
    VSC sklep Cp 722/2005
    5.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01112
    ZST člen 8, 8/1, 8, 8/1. ZustS člen 44, 44. ZPP člen 365, 365/1, 365, 365/1.
    procesna predpostavka - sodna taksa - uporaba zakona
    Že zaradi odpadle pravne podlage to je I. odst. 8. čl. ZST, razveljavljenega z ustavno odločbo U-I-32/02, ob dejstvu, da o pritožbi še ni bilo odločeno, ustavitev ugovornega postopka zaradi neplačila sodne takse ni možna.

     
  • 245.
    VDS sodba Pdp 316/2004
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03187
    ZDR člen 110, 110/2, 110, 110/2.
    odpoved - pogodba o zaposlitvi - subjektivni rok
    Tožena stranka bi morala tožnici izredno odpoved PZ (kršitev po

    2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR - neopravičeni izostanki)

    podati v roku 15 dni (2. odstavek 110. člena ZDR) od njenega

    zagovora. Zaradi prekoračitve navedenega roka je sodišče prve

    stopnje pravilno razveljavilo podano izredno odpoved PZ.

     
  • 246.
    VSK sodba I Cp 237/2004
    5.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01062
    ZOR člen 376, 376/1, 376, 376/1.
    zastaranje odškodninskega zahtevka
    Do škodnega dogodka je prišlo, ko je tožena stranka tožnikovo zahtevo za objavo zahvale, ki jo je vložil 29.07.1997, zavrnila. Zavrnitev zahteve je tožniku povzročila psihično neugodje, ki je podlaga njegovemu odškodninskemu zahtevku za duševne bolečine. Zastaranje začne teči, ko oškodovanec zve za škodo in za tistega, ki jo je napravil. Po mnenju pritožbenega sodišča glede na okoliščine tožnikovega primera ni dvoma, da je za škodo zvedel neposredno po zavrnitvi zahteve za objavo. Stališče prvostopenjskega sodišča, da je za obseg škode zvedel šele iz odločbe Upravnega sodišča RS, pa je zmotno. Ta odločba je samo potrdila, da je prišlo do kršitve pravice do objave, na obseg tožnikovih duševnih bolečin pa ni mogla imeti nobenega vpliva.

     
  • 247.
    VSL sklep I Cp 1492/05
    5.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51119
    ZOR člen 371, 1106, 1109, 371, 1106, 1109. ZZT člen 14, 14.
    zastaranje terjatve - poslovodstvo brez naročila
    Vlaganje sredstev v solastno hišo, kadar so ti izdatki nujni ali pa v

    očitno korist solastnikom hiše s strani enega izmed njih, je posel,

    ki je deloma tuj in za ta posel, kolikor se nanaša na drugega

    gospodarja, veljajo pravila o gestijskem zahtevku. Povečanje

    vrednosti solastninskega deleža solastnika, ki ni vlagal, pomeni

    očitno korist zanj. Za terjatve, ki izvirajo iz nujne ali koristne

    gestije, velja splošni zastaralni rok. Ker je nastalo obligacijsko

    razmerje med strankama v danem primeru že pred uveljavitvijo Zakona o

    obligacijskih razmerjih, se uporabljajo določbe Zakona o zastaranju

    terjatev in sicer 14. člen, po katerem znaša potrebni čas za

    zastaranje 10 let za razliko od ZOR, po katerem znaša le 5 let.

     
  • 248.
    VSL sodba I Cpg 61/2004
    5.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05626
    ZPP člen 286, 286/1, 313, 313/2, 286, 286/1, 313, 313/2. OZ člen 299, 299/1, 299, 299/1.
    pravočasnost pravnega sredstva
    Tožena stranka je pravočasnost pripravljalne vloge z dne 24.1.2003

    utemeljevala s sklicevanjem na težave z računovodjo, zaradi katerih

    ni uspela pravočasno predložiti listin v spis. Ob tem, da tožena

    stranka v utemeljitvi navedenih razlogov ni ponudila trditev, iz

    katerih bi izhajalo kdaj je tožena stranka knjigovodske listine, ki

    jih je predložila s citirano pripravljalno vlogo, pridobila, ter ob

    dejstvu, da se tožena stranka v času do zaključka prvega naroka za

    glavno obravnavo na tovrstne okoliščine ni sklicevala, je tudi po

    mnenju pritožbenega sodišča pravilna odločitev prvostopnega sodišča,

    ko je tovrstne razloge štelo za neprepričljive, v posledici česar pri

    svoji odločitvi pravilno ni upoštevalo trditev in dokazov, ki jih je

    tožena stranka ponudila v navedeni pripravljalni vlogi. Zakonske

    zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude. Odločitev

    o stroških postopka predstavlja odločitev sodišča o denarnem zahtevku

    pravdne stranke, ki jo naloži v plačilo nasprotni stranki.

    Predpostavka za pričetek teka zamudnih obresti od denarnih obveznosti

    je torej zamuda, ki nastopi, če dolžnik ne izpolni obveznosti v roku,

    ki je določen za izpolnitev (1. odst. 299. čl. Obligacijskega

    zakonika). Ker je sodišče prve stopnje v skladu z 2. odst. 313. čl.

    ZPP določilo izpolnitveni rok 15 dni, tožena stranka torej glede

    navedene denarne obveznosti ne more priti v zamudo pred iztekom

    navedenega paricijskega roka.

     
  • 249.
    VDS sodba Pdp 1611/2004
    5.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03178
    ZDR člen 110, 110/2, 110, 110/2.
    rok - odpoved - pogodba o zaposlitvi
    Subjektivni rok za podajo izredne odpovedi je začel teči, ko se

    je stranka seznanila s tožnikovim zagovorom, objektivni pa z

    dnem, ko je bila kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz

    delovnega razmerja storjena. Ker je od kršitve preteklo že več

    kot leto dni, je tožena stranka zamudila objektivni rok za podajo

    izredne odpovedi PZ iz 2. odstavka 110. člena ZDR, zato je

    izredna odpoved nezakonita.

     
  • 250.
    VSK sodba in sklep I Cpg 150/2004
    5.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01105
    ZOR člen 52, 52.
    pogodba
    Posledica nedopustnega nagiba je lahko le takšna, kot je posledica nedopustne podlage, torej ničnost pogodbe (52. čl. ZOR). Pravne neučinkovitosti kot posebnega razloga za neveljavnost pogodbe ZOR ne ureja, ampak ga ureja le v povezavi s specifičnimi situacijami (primer: izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj).

     
  • 251.
    VSL sklep I Kp 581/2005
    5.5.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22649
    ZKP člen 277, 277/I, 277/I-4, 437, 277, 277/I, 277/I-4, 437.
    zavrženje obtožnega predloga
    Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi državne tožilke, ki je

    sicer ob uveljavitvi pritožbenega razloga zmotne ugotovitve

    dejanskega stanja pravilno ugotovila, da je okrajno sodišče kot

    sodišče prve stopnje preuranjeno zavrglo obtožni predlog, ki očita

    obdolžencu storitev kaznivega dejanja prikrivanja po čl. 221/II in I

    KZ. Pri tem se je neutemeljeno oprlo na določilo čl. 437 ZKP v zvezi

    s 4. tč. I. odst. 277. čl. ZKP, ker naj bi opravljenih preiskovalnih

    dejanjih ne bilo zbrano dovolj dokazov, da naj bi obdolženec storil

    očitano kaznivo dejanje. Utemeljenost suma je bila namreč že

    preizkušena v ugovornem postopku pred okrožnim sodiščem, pred katerim

    je bila zoper obdolženca in soobdolženca celo opravljena glavna

    obravnava, vendar je to sodišče nato zoper obdolženca postopek

    izločilo in ga po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje stvarno

    in krajevno pristojnemu okrajnemu sodišču. Kot je razvidno iz

    razlogov izpodbijanega sklepa, pa je slednje brez razpisane glavne

    obravnave in na njej izvedenih dokazov ocenilo zagovor obdolženca in

    izpoved zaslišane priče ter ne da bi njune nasprotujoče trditve

    preverilo z medsebojnim soočenjem in izvedlo ostale predlagane

    dokaze, zaključilo, da obdolžencu storitev kaznivega dejanja ni

    dokazana. Takšno odločitev pa bi lahko sprejelo le po izvedenem

    dokaznem postopku na glavni obravnavi.

     
  • 252.
    VSL sklep IV Cp 2004/2005
    5.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50717
    ZIZ člen 34, 34/3, 56, 34, 34/3, 56. Sodni red člen 300, 300/4, 300, 300/4.
    izvršba - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
    Obe izvršilni zadevi, ne glede na njuno "tehnično" ločitev, je treba

    obravnavati kot celoto. Vsak predlog (torej predlog za izvršbo in

    predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom) se

    sicer vpiše v I vpisnik kot samostojna zadeva v skladu z zahtevo 4.

    odst. 300. člena Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95 - 138/04),

    kar pa na zaključek o potrebi po celotnem oziroma celovitem

    obravnavanju ne more vplivati. Izvršilni postopek je sestavljen iz

    dveh delov, dovolilnega in izvršilnega. Prva faza se začne s

    predlogom za izvršbo, konča pa s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.

    Druga faza izvršilnega postopka je njen izvršilni del, v katerem se

    opravijo izvršilna dejanja, neposredno potrebna za opravo izvršbe.

     
  • 253.
    VSL sklep II Cp 647/2004
    5.5.2005
    denacionalizacija
    VSL50942
    ZNP člen 35, 35/4, 37, 104, 35, 35/4, 37, 104. ZPP člen 161, 161.
    denacionalizacija - stroški postopka
    Nasprotni udeleženec je dolžan predlagatelju povrniti stroške

    denacionalizacijskega postopka po določbi 104. čl. ZNP. Če je

    udeležencev več, pa ti niso solidarno odgovorni za izpolnitev glavne

    obveznosti, sosporniki stroške krijejo po enakih delih, razen, če gre

    za precejšnjo razliko pri njihovem deležu na spornem predmetu, kajti

    tedaj stroške nosijo po deležu udeležbe na glavni sporni stvari

    (smiselna uporaba določb 161. čl. ZPP).

     
  • 254.
    VSL sklep I Cpg 9/2004
    5.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05548
    ZPP člen 455, 455.
    sodba na podlagi odpovedi
    Iz drugopisa vloge tožeče stranke z dne 29.5.2003, katera je

    priložena k pritožbi, pa je razvidno, da je nova pooblaščenka tožeče

    stranke Š.N. dne 30.5.2003 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani

    priglasila pooblastilo za zastopanje tožeče stranke v tem postopku,

    saj je navedena vloga opremljena s prejemnim žigom navedenega

    sodišča. Vloga tožeče stranke vsebuje potrebne podatke iz 2. odstavka

    105. člena ZPP, med drugim navedbe upnika in dolžnika, sporni

    predmet, vsebino izjave in podpis vlagatelja. Iz popisa spisa ni

    razvidno, da bi bile stranke v času vložitve navedenega predloga

    tožeče stranke obveščene o pravnomočnosti sklepa Okrajnega sodišča v

    Ljubljani z dne 27.1.2003, s katerim je bil sklep o izvršbi

    razveljavljen v dovolilnem delu in zadeva odstopljena v reševanje

    Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Tožeča stranka je tako priglasitev

    pooblastila pravilno naslovila na naslov Okrajnega sodišča v

    Ljubljani, pred katerim je tekel postopek izvršbe na podlagi

    verodostojne listine. Zgolj nepravilna navedba opravilne številke na

    citirani vlogi, glede na opravilno številko pod katero je Okrajno

    sodišče v Ljubljani vodilo sporno zadevo, pa ne more imeti za

    posledico neupoštevnosti same vloge tožeče stranke.

     
  • 255.
    VSL sodba I Kp 1717/2004
    5.5.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22648
    URS člen 36, 36. ZKP člen 215, 215/VI, 215, 215/VI.
    preiskava
    Osebnega avtomobila Renault 19 ni mogoče šteti za stanovanje oziroma

    za drug tuj prostor po 36. členu Ustave Republike Slovenije. Za

    stanovanje oziroma drug tuj prostor bi bilo mogoče šteti samo posebej

    prirejeno prevozno sredstvo, ki se uporablja tudi kot stanovanje.

    Določbe VI. odst. 215. člena ZKP o hišni preiskavi pa se uporabljajo

    le za preiskavo skritih prostorov v prevoznem sredstvu.

     
  • 256.
    VSL sodba II Cp 2020/2005
    4.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50232
    OZ člen 372, 372.
    valutna klavzula
    Če se stranki ne dogovorita drugače, se obveznost, določena v

    tolarski protivrednosti tuje valute, preračuna v tolarje na dan

    izpolnitve obveznosti (pred uveljavitvijo Obligacijskega zakonika je

    veljalo, da upnik lahko terjatev preračuna na katerikoli dan po

    zapadlosti terjatve).

     
  • 257.
    VSL sodba II Cp 1411/2005
    4.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50001
    ZOR člen 371, 372.
    zastaranje
    V primeru, ko je prodajalec istočasno kreditodajalec v primeru zamude

    posameznega obroka, ne gre za občasne dajatve temveč za enkratno

    obveznost in terjatev zastra v petih letih in ne v treh letih.

     
  • 258.
    VSL sodba II Cp 1276/2004
    4.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL49969
    ZOR člen 100, 100.
    invalidnost
    Stopnjo tožnikove invalidnosti po tabeli Splošnih pogojev za nezgodno

    zavarovanje oseb lahko sodišče določi le na podlagi ocene izvedenca

    medicinske stroke.

     
  • 259.
    VSL sodba I Cp 426/05
    4.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51124
    ZOR člen 99, 99/1, 99/2, 100, 557, 99, 99/1, 99/2, 100, 557.
    posojilo - razlaga pogodbe
    V pisnem odgovoru, ki ga je pripravil toženec, sicer res ni govora o

    posojilu, pač pa o avansu in ne o pogodbenih obrestih, pač o donosu

    na kapital, vendar pa prvostopno sodišče ob upoštevanju določbe 99.

    člena ZOR pravilno sklepa, da se pri razlagi spornih določil pogodbe

    ni treba držati dobesednega pomena izrazov, temveč je treba iskati

    skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza

    načelom obligacijskega prava. Nadaljnje pravilo za razlago pogodb iz

    100. člena ZOR pravi, da je potrebno nejasno določilo v pogodbi

    razlagati v korist druge stranke, če je bila pogodba pripravljena in

    predlagana s strani ene pogodbene stranke. Glede na to, da je v

    konkretnem primeru toženec tik pred podpisom pri notarju napisal

    dogovor, katerega sta pravdni stranki podpisali, je ob upoštevanju

    navedenega določila 100. člena ZOR potrebno nejasno določilo o tem,

    ali je z besedo avans mišljeno posojilo ali tožnikov denarni vložek v

    posel, ki ga je vodil toženec, razlagati v korist tožnika, ki je

    jasno povedal, da je bilo govora le o posojilu in ne o družbeni

    pogodbi, na podlagi katere naj bi tožnik vložil denarni znesek v

    posel, ki ga je vodil toženec.

     
  • 260.
    VSL sodba II Cp 1711/2004
    4.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL50220
    ZGD člen 388, 388/2, 388, 388/2.
    odškodninska odgovornost
    Likvidacijski upravitelj odgovarja po načelih odškodninske

    odgovornosti, vsebovanih v določbah ZOR in ob upoštevanju določbe

    388. člena ZGD kot specialne določbe. Zato je likvidacijski

    upravitelj odgovoren za škodo, ki jo povzroči upnikom, izogne pa se

    odgovornosti, če dokaže, da je v likvidacijskem postopku glede na

    okoliščine ravnal tako, kot je bilo treba, torej s skrbnostjo, ki se

    zahteva od likvidacijskega upravitelja.

     
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>