• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 14
  • 261.
    VSK sklep I Cp 273/2005
    4.5.2005
    nepravdno pravo
    VSK01051
    ZNP člen 159, 159.
    listina - razveljavitev - kupna pogodba
    Kupoprodajna pogodba ni vrednostni papir, zato zanjo ne velja postopek amortizacije. Kupoprodajne pogodbe ni mogoče razveljaviti, zato ker je ta izgubljena.

     
  • 262.
    VSL sklep II Cp 2100/2004
    4.5.2005
    nepravdno pravo
    VSL49977
    ZNP člen 131, 139, 131, 139. ZENDMPE člen 15, 15/1, 15/3, 16, 16/1, 16/2, 17, 17/1, 15, 15/1, 15/3, 16, 16/1, 16/2, 17, 17/1. SPZ člen 44, 44/1, 77, 77/1, 77/4, 44, 44/1, 77, 77/1, 77/4.
    ureditev meje - pravni interes - javno dobro - določitev meje - pravica
    Ker v obravnavanem primeru predlagateljica zatrjuje mejo med parcelo,

    ki v naravi predstavlja pot in je javno dobro, in sosednjimi

    parcelami, tej meji pa pritožnika oporekata, med udeleženci obstoji

    spor o meji. V primeru spora ima vsak od lastnikov zemljišč, med

    katerimi je meja sporna pravni interes za sodno ureditev meje, torej

    tudi predlagateljica. Logična posledica pravila, da se v nepravdnem

    postopku določi meja, ki je sporna, je nadaljnji sklep, da se določi

    meja med sosednjimi zemljišči le v tistem delu, v katerem je sporna,

    ne pa tudi v preostalem. Glede na to, da se po določbi 44. člena SPZ

    lastninska pravica na javnem dobru ne more pridobiti s

    priposestvovanjem, katerega sta posredno uveljavljala toženca s

    trditvami o uživanju spornega mejnega prostora, je sodišče prve

    stopnje pravilno štelo, da dokazana močnejša pravica predlagateljice,

    ki je uveljavljala mejo javnega dobra po katastru. Ureditev meje po

    kriteriju zadnje mirne posesti pa glede na pojasnjen vrstni red

    kriterijev urejanja meje ne pride v poštev.

     
  • 263.
    VSL sklep III Cp 1981/2005
    4.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50745
    ZIZ člen 20, 20/2, 20/3, 20, 20/2, 20/3.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljivost notarskega zapisa
    Če izvršljivost notarskega zapisa izhaja že iz njegove vsebine, enako

    tudi zapadlost, posebni postopki po 3. odst. 20. čl. ZIZ za

    potrjevanje teh dejstev niso potrebni.

     
  • 264.
    VSL sodba I Cp 948/05
    4.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51115
    ZOR člen 997, 998, 1001, 1001/2, 997, 998, 1001, 1001/2.
    zakoniti zastopnik - poroštvo
    Sporno je vprašanje, ali se je toženec s podpisom pogodbe zavezal kot

    porok, ali zgolj kot zakoniti zastopnik gospodarske družbe. Ker je

    podpisnik pogodbe, ki jo sklene pravna oseba (ki je de facto

    imaginarna oseba) lahko le fizična oseba, 8. člen pogodbe pa ustvarja

    zavezo podpisnika pogodbe, ne pa zaveze pravne osebe, za katero

    nastopa podpisnik, po oceni pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma,

    da je toženec s podpisom pogodbe prevzel osebno odgovornost za

    dolgove gospodarske družbe v primeru njenega stečaja.

     
  • 265.
    VSL sklep I Cp 1490/2005
    4.5.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50325
    ZZK-1 člen 143, 143/1, 143, 143/1.
    stvarna služnost
    V primeru, da predlagatelj predlaga vpis stvarne pravice na podlagi

    listine v izvirniku, ki je že pri zemljiškoknjižnem sodišču mora

    predlogu priložiti prepis te listine, saj fotokopija ne zadošča tem

    pogojem.

     
  • 266.
    VSL sodba II Cp 2020/2005
    4.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50232
    OZ člen 372, 372.
    valutna klavzula
    Če se stranki ne dogovorita drugače, se obveznost, določena v

    tolarski protivrednosti tuje valute, preračuna v tolarje na dan

    izpolnitve obveznosti (pred uveljavitvijo Obligacijskega zakonika je

    veljalo, da upnik lahko terjatev preračuna na katerikoli dan po

    zapadlosti terjatve).

     
  • 267.
    VSL sodba II Cp 407/2005
    4.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50937
    ZOR člen 200, 200.
    odmera odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    V zvezi z zatrjevanim primarnim strahom (to je strahom ob samem

    škodnem dogodku, ko je oškodovančeva celovitost ogrožena) po

    neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje tožnik

    vozila pred zadetjem ni opazil, sodelavcu, ki je vozil pa je

    popolnoma zaupal, in je bilo samo trčenje zanj presenečenje, ki pa ni

    izvenelo v strahu, ki bi bil močan in dalj časa trajajoč, oziroma, ki

    bi dalj časa porušil tožnikovo duševno ravnovesje. Izraza "šok" in

    "psihična obremenjenost", na katera opozarja pritožnik, ko se

    sklicuje na svoje trditve podane pri zaslišanju, sama po sebi niti še

    ne ustrezata opredelitvi strahu, ki pomeni specifično čustvo - afekt,

    ki povzroči telesne spremembe zaradi človekove zaskrbljenosti in

    negotovosti v zvezi z neznanim. Za strah, po navedeni opredelitvi,

    pa lahko sodišče prisodi odškodnino le, če je bil ta intenziven in je

    trajal dalj časa, če pa je bil strah intenziven in kratkotrajen pa,

    če je bilo oškodovančevo duševno ravnovesje dalj časa porušeno.

    Opisanemu pravnemu standardu ob nanizanih dejanskih ugotovitvah v

    konkretnem primeru ni zadoščeno. V zvezi s sekundarnim strahom (to je

    strahom, ki nastane v zvezi z negotovostjo za izzid zdravljenja, to

    je zaskrbljenosti za svoje življenje, morebitne invalidne posledice

    in druge oblike prizadetosti človekovega zdravja), je tožnik celo

    izjavil, da strahu ni utrpel, zdravljenje je doživljal le kot moteč

    dogodek, sicer pa je poudaril, da je ves čas zaupal v zdravniško

    pomoč. Zavrnilna odločitev prvostopnega sodišča je torej v tem delu

    pravilna.

    Pravilno pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za

    odškodnino zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih

    aktivnosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikova vratna

    hrbtenica malenkostno zavrta in nekoliko boleča pri vratu in nagibu

    na levo stran, tožnika pa takšna funkcionalna posledica le neznatno

    ovira pri nekaterih opravilih na delovnem mestu in športno

    rekreativnih dejavnostih. Po ugotovitvah izvedenca se posledice

    pojavijo v obliki lažjih bolečin pri naglih nekontroliranih obratih

    glave in pri dolgotrajnem delu v prisilni drži ali dolgotrajnejših

    hudih telesnih obremenitvah. Navedene telesne bolečine so bile

    pravilno uvrščene v drugo - ustrezno odškodninsko postavko telesnih

    bolečin in jih zato v okviru te odškodninske postavke ni mogoče več

    upoštevati. Iz nanizanih in prav tako neizpodbijanih dejanskih

    ugotovitev, katerih tožnik, ki je pri zaslišanju vse izvedenčeve

    ugotovitve tudi potrdil, torej ne izhaja, da bi tožnik ne mogel več

    opravljati kakšne življenjske dejavnosti oziroma da bi jo lahko

    opravljal s povečanimi napori, kar bi šele ustrezalo pravnemu

    standardu zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Zato je pravilno

    zavrnjen tudi ta del tožnikovega odškodninskega zahtevka

     
  • 268.
    VSL sklep I Cp 1894/2005
    4.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50362
    ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2, 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2.
    dobroverna posest - priposestvovanje
    Tožnik je s pravno prednico tožencev sklenil pogodbo, ki ima vse

    elemente kupoprodajne pogodbe, plačal kupnino in je ob nadalje

    ugotovoljenem in v pritožbi neizpodbijanem dejstvu, da je na spornem

    zemljišču celo zgradil hišo in zemljišče tudi sicer uporabljal, vse

    pa ob vednosti in nenasprotovanju pokojne prodajalke, za sedaj izven

    vsakega dvoma, da domneva o dobrovernosti tožnikove posesti, ni

    izpodbita. Tožnik je ob opisanih okoliščinah upravičeno štel, da je

    zemljišče njegovo oziroma da ga je pridobil, čeprav je ostala

    lastninska pravica v zemljiški knjigi vknjižena na prodajalko.

    Izkazan je torej obstoj dobroverne posesti v smislu 2. odstavka 72.

    člena ZTLR, po katerem je bila dobroverna posest tista, ko posestnik

    ni vedel ali ni mogel vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni

    njegova, in ki je predstavljala podlago tudi za tako imenovano

    izvenknjižno ali kontratabularno priposestvovanje v smislu 4.

    odstavka 28. člena ZTLR, ki se glede na prehodno določbo 1. odstavka

    266. člena SPZ v spornem primeru še vedno uporablja.

    Pritožnika končno tudi pravno zmotno menita, da je za dobroverno -

    daljše priposestvovanje potreben tudi veljaven pravni naslov. Ta je

    glede na določbo 2. odstavka 28. člena v zvezi s 1. odstavkom 72.

    člena ZTLR bil potreben le pri krajšem 10-letnem priposestvovanju na

    podlagi zakonite in dobroverne posesti.

     
  • 269.
    VSC sklep Cp 743/2005
    4.5.2005
    stvarno pravo
    VSC01086
    SPZ člen 24, 25, 33, 35, 24, 25, 33, 35.
    motenje posesti - posest pravice - soposest
    SPZ ne pozna več posesti pravice. Kadar je motena "posest pravice", je možno varstvo soposesti parcele, soposest pa se je izvrševala npr. z vožnjami, ali drugimi dejanji.

     
  • 270.
    VSK sklep I Cp 297/2005
    4.5.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01060
    ZZK-1 člen 148, 148.
    zaznamba sklepa o izvršbi
    Sklep o izvršbi se zaznamuje pri vseh tistih poslovnih prostorih, na katere je bila izvršba dovoljena. Morebitno neusklajenost zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim bo moral pritožnik urediti izven tega postopka.

     
  • 271.
    VSL sodba II Cp 1411/2005
    4.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50001
    ZOR člen 371, 372.
    zastaranje
    V primeru, ko je prodajalec istočasno kreditodajalec v primeru zamude

    posameznega obroka, ne gre za občasne dajatve temveč za enkratno

    obveznost in terjatev zastra v petih letih in ne v treh letih.

     
  • 272.
    VSL sodba II Cp 487/2005
    4.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50913
    ZOR člen 173, 174, 174/1, 177, 177/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/2.
    objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti
    V konkretnem primeru predstavlja nevarno stvar brusilka, težja in

    precej velika, stara nad 10 let, katero je oškodovancu izpulilo iz

    leve roke, jo zasukalo in je brusilni kolut oškodovancu prerezal

    zapestje leve roke.

    Tožena stranka bi morala substancirano zatrjevati in dokazati

    konkretna tožnikova ravnanja pri zagonu brusilke, ki bi kazala na

    oškodovančevo nepredvidljivo in nepreprečljivo nepazljivost ali

    nestrokovnost pri uporabi orodja pri čemer je izhodišče objektivno in

    abstraktno (v konkretnem primeru merilo posebej skrbnega strokovnjaka

    - ker gre za razmerje usposobljenega delavca s profesionalnim

    orodjem), da bi se lahko oprostila odgovornosti na podlagi 2.

    odstavka 177. člena ZOR.

     
  • 273.
    VSL sklep III Cp 2178/2004
    4.5.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48519
    ZIZ člen 212, 226, 226/2, 226/4, 226/5, 212, 226, 226/2, 226/4, 226/5. OZ člen 269, 269.
    sodni penali
    Z analogno uporabo 4. in 5. odstavka 226. člena ZIZ se omeji skupna

    višina zagroženih sodnih penalov, pri odmeri dnevnega zneska pa se

    upošteva pomen dejanja in druge okoliščine primera.

     
  • 274.
    VSL sklep III Cp 1862/2005
    4.5.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48538
    ZOR člen 372, 372/1, 379, 379/1, 379/2, 372, 372/1, 379, 379/1, 379/2.
    zastaranje - obresti
    Zamudne obresti so občasna terjatev.

     
  • 275.
    VSC sodba Kp 124/2005
    3.5.2005
    kazensko procesno pravo
    VSC01128
    ZKP člen 371, 371/2, 506, 371, 371/2, 506.
    preklic pogojne obsodbe - udeleženec v postopku
    Če je sodišče 1. stopnje začelo postopek za preklic pogojne obsodbe po uradni dolžnosti, ko je bil oškodovanec še mladoleten, ni storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 2. odst. 371. čl. ZKP, ker je kljub oškodovančevi kasnejši polnoletnosti poslovalo z njegovo materjo kot zakonsko zastopnico, čeprav je to zastopanje z oškodovančevo polnoletnostjo prenehalo. Po 2. odst. 506. čl. ZKP sodnik ni vezan na nobeno dokazno prepoved. Zato se v preklicnem postopku lahko uporabi kot dokaz tudi izjava oškodovančeve matere, da obsojenec ni izpolnil posebnega pogoja iz pogojne obsodbe. To dejstvo tudi sicer ni bilo sporno.

     
  • 276.
    VSC sodba Kp 106/2005
    3.5.2005
    kazensko procesno pravo
    VSC01092
    ZKP člen 242, 371, 371/2, 242, 371, 371/2.
    veljavnost
    Če priča na glavni obravnavi pokaže na obdolženca kot osebo, s katero je imela osebni stik pri storitvi kaznivega dejanja, kar izhaja tudi iz drugih dokazov,ne gre za formalno prepoznavo po 242. čl. ZKP, ker ta ni bila potrebna, saj to dejstvo ni bilo sporno. Zato takšna prepoznava ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 2. odst. 371. čl. ZKP.

     
  • <<
  • <
  • 14
  • od 14