21.

VSL sklep I Cpg 148/2004

26.5.2005

stvarno pravo - civilno procesno pravo

VSL05547

ZTLR člen 37, 37/1, 37, 37/1. ZLNDL člen 3, 3. ZPP člen 199, 199/1, 200, 200/2, 199, 199/1, 200, 200/2. SPZ člen 92, 92/1, 92, 92/1.

intervencijski učinek - varstvo lastninske pravice - nepremičnina

Pritožniki pravni interes utemeljujejo v lastništvu občine nad

spornimi parcelami, saj bo občina tako lahko uredila parcele v

interesu vseh krajanov. Pritožbeno sodišče se s takšno interpretacijo

pravnega interesa intervenientov ne strinja. Intervencijski interes

intervenienta je podan, če ima intervenient pravno korist od tega, da

v pravdi zmaga ena od strank (glej Jože Juhart: Civilno procesno

pravo, str. 317), to pa pomeni, da je intervenient do stranke, kateri

se hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju z njo, da bi neugodna

odločba vplivala na njegovo razmerje do intervenienta. Pritožbeno

sodišče soglaša z utemeljitvijo sodišča prve stopnje, da

intervenienti v konkretnem primeru takšnega položaja niso izkazali.

Upoštevati je namreč potrebno, da je bil z dnem 25.7.1997 uveljavljen

Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju

ZLNDL), ki predstavlja pravno podlago za pridobitev lastninske

pravice na tovrstnih nepremičninah. Gre torej za originaren način

pridobitve lastninske pravice. V skladu z 2. in 3. členom ZLNDL so

lastninsko pravico pridobile fizične oziroma pravne osebe, ki so ob

uveljavitvi zakona na nepremičnini imele pravico uporabe, oziroma

njihovi pravni nasledniki. Da bi tožeča stranka s tožbenim zahtevkom

po 1. odstavku 92. člena SPZ lahko uspela, bi torej morala izkazati,

da je na dan uveljavitve ZLNDL imela pravico uporabe na spornih

nepremičninah oziroma, da pred uveljavitvijo navedenega zakona ta

pravica uporabe v skladu z do tedaj veljavnim režimom upravljanja in

razpolaganja sredstev v družbeni lastnini ni bila prenešena na drugo

osebo.

 

23.

VSL sklep I Kp 660/2005

26.5.2005

kazensko procesno pravo

VSL22652

ZKP člen 78, 78/I, 78, 78/I.

denarna kazen

Oškodovanec kot tožilec je v svoji pritožbi, ki jo je vložil zoper

sklep okrajnega sodišča, grobo žalil sodišče, ko je med drugim

navedel, da je "Nadaljevanje postopka nesmiselno, dokler deluje na

oblasti stara škodljiva, nezakonita sodna horda". Ob reševanju

pritožbe oškodovanca kot tožilca je zato višje sodišče na podlagi

določila I. odst. 78. člena ZKP slednjemu izreklo denarno kazen v

višini 100.000,00 SIT, saj je ocenilo, da gre za žalitev, ki zahteva

izrek disciplinske kazni, saj takšnega ravnanja oškodovanca kot

tožilca ni mogoče tolerirati.

 

25.

VSL sklep III Cp 2529/04

25.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48553

ZIZ člen 64, 65, 168/3, 64, 65, 168/3.

ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - napotitev na pravdo

S predložitvijo notarsko overjenih izvodov kupoprodajnih pogodb, ki

se bile sklenjene pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka, s

trditvami o posesti spornih nepremičnin, kot tudi z že podanim

predlogom za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, so

tretje obstoj zatrjevane pravice, ki naj bi preprečevala izvršbo,

verjetno izkazale, zato jim je treba omogočiti, da njen obstoj

dokazujejo v pravdi.

 

27.

VSL sklep II Cp 164/2005

25.5.2005

civilno procesno pravo

VSL50922

ZPP člen 153, 153/1, 163, 163/7, 253, 253/1, 254, 254/2, 254/3, 153, 153/1, 163, 163/7, 253, 253/1, 254, 254/2, 254/3.

dokaz z izvedencem - pravdni stroški - založitev predujma - povrnitev pravdnih stroškov

Dokaz z izvedencem je primarno ustni dokaz, lahko pa da izvedenec

izvid in mnenje tudi pisno pred obravnavo (prvi odastavek 253. člena

ZPP). Če je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj v nasprotju,

se pomanjkljivosti odpravijo z zaslišanjem izvedenca, če

pomanjkljivosti tako ni mogoče odpraviti, se zahteva mnenje drugih

izvedencev (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). Iz navedenih

zakonskih določb izhaja, da je treba pisno izdelano mnenje in njegovo

ustno obrazložitev ter morebitno dopolnitev obravnavati kot celoto -

enoten dokaz. Znesek, ki bo potreben za izvedbo dokaza z izvedencem

zato po oceni pritožbenega sodišča zajema tako predvidene stroške

izdelave pisnega mnenja kot tudi stroške njegove ustne obrazložitve

in morebitne dopolnitve.

 

29.

VSL sodba II Cp 933/2004

25.5.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50044

ZOR člen 173, 177, 173, 177.

odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost

Razporeditev tožnika (policista) na preusmerjanje prometa na

nepreglednem ovinku (preglednost je bila tako majhna, da ni bilo

zagotovljeno varno ustavljanje) je opravljanje nevarne dejavnosti.

Zavarovanec tožene stranke tožnika, ki je stal na levi strani ceste

na zunanji strani ovinka, ni pravočasno opazil (če bi stal v sredini

križišča bi bil še kasneje viden) in kljub znaku "stop" (tožnik ga je

ustavljal s "stop" loparčkom v roki) ni uspel ustaviti.

 

31.

VSL sodba II Cp 1551/2004

25.5.2005

STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA

VSL50194

ZZK člen 44, 45, 44, 45.

zaznamba spora

Zaznamba spora, vpisana v zemljiški knjigi pred zemljiškoknjižno

izvedbo pogodbe, ki je bila sklenjena pred ali po vpisu zaznambe

spora, ima za posledico, da sodba učinkuje tudi proti kasnejšemu

pridobitelju zemljiškoknjižne pravice.

 

33.

VSL sodba I Cp 1259/2004

25.5.2005

civilno procesno pravo

VSL50667

ZPP člen 244, 244/2, 339, 339/1, 244, 244/2, 339, 339/1.

izvedensko mnenje

Dejstvo, da je sodišče v pravdi postavljenemu izvedencu naložilo, da

oceni predpravdno izvedensko mnenje, na katero se v okviru svojih

navedb sklicuje tožnik, toženec pa mu nasprotuje, lahko predstavlja

le relativno procesno kršitev.

 

35.

VSL sodba II Cp 1860/2004

25.5.2005

civilno procesno pravo

VSL50196

ZPP člen 450, 450/1, 451, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 453, 456, 450, 450/1, 451, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 453, 456.

spor majhne vrednosti

Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih

pravdnih dejanj, stranka pa mora vsa dejstva in dokaze navesti v

tožbi oziroma v odgovoru na tožbo, nato pa lahko vsaka stranka v roku

8 dni vloži še po eno pripravljalno vlogo; tožeča stranka od prejema

odgovora na tožbo, tožena pa od dne vročitve pripravljalne vloge

tožeče stranke. Dejstva in dokazi, ki jih stranke ne navedejo v

zgoraj omenjenih vlogah, se ne upoštevajo. Vendar pa mora biti

stranka v vabilu na glavno obravnavo opozorjena na navedene

posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti. Specifičen postopek,

ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne

listine, pa terja ustrezno razlago: predlog upnika (kasneje tožeče

stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke)

pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata pa razveljavitvenem

sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v

pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v

kateri lahko navajata dejstva in dokaze, dejstva in dokazi iz

morebitnih kasnejših vlog pa se ne upoštevajo.

 

37.

VSL sklep III Cp 578/2005

25.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48558

ZPP člen 5, 168, 168/3, 5, 168, 168/3.

sodna taksa - oprostitev

Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks mora sodišče skrbno

presoditi vse okoliščine, zlasti pa mora upoštevati vrednost spornega

predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja, in dohodke ter

premoženje, ki ga imajo stranke in njeni družinski člani (5. odstavek

168. člena ZPP). Pravno pomembne okoliščine za odločanje o predlogu

za oprostitev plačila sodnih taks so v citirani določbi naštete le

primeroma. Po oceni pritožbenega sodišča ne more biti nobenega dvoma,

da mednje sodi tudi dejstvo, ki ga izpostavlja pritožnica v pritožbi,

to je večje število izvršilnih zadev, v katerih je vložila ugovor

tretjega in predlog za odlog izvršbe.

 

39.

VSL sodba in sklep II Cp 468/2005

25.5.2005

obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSL50038

ZPP člen 105, 108, 108/5, 179, 339, 339/2, 105, 108, 108/5, 179, 339, 339/2. OZ člen 374, 376, 376/1, 388, 374, 376, 376/1, 388.

zamudne obresti - kdaj nastanejo akcesornost obresti - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - pomanjkljiva tožba - poprava tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka

Toženci niso dolžniki glavničnega zneska in zato tudi niso dolžni

tožeči stranki plačati znesek zamudnih obresti, ki nastanejo z glavno

terjatvijo kot objektivna posledica zamude s plačilom glavnega

zneska.

Po določbi 388. člena ZOR se zastaranje pretrga čim upnik vloži tožbo

pred sodiščem. To pa pomeni, da tudi če pomanjkljivo sestavljena

tožba terja njeno popravo, to ne odloži pretrganja zastaranja na

kasnejši trenutek, ko tožeča stranka v skladu s pozivom sodišča tožbo

popravi.