• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep I Cpg 148/2004
    26.5.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSL05547
    ZTLR člen 37, 37/1, 37, 37/1. ZLNDL člen 3, 3. ZPP člen 199, 199/1, 200, 200/2, 199, 199/1, 200, 200/2. SPZ člen 92, 92/1, 92, 92/1.
    intervencijski učinek - varstvo lastninske pravice - nepremičnina
    Pritožniki pravni interes utemeljujejo v lastništvu občine nad

    spornimi parcelami, saj bo občina tako lahko uredila parcele v

    interesu vseh krajanov. Pritožbeno sodišče se s takšno interpretacijo

    pravnega interesa intervenientov ne strinja. Intervencijski interes

    intervenienta je podan, če ima intervenient pravno korist od tega, da

    v pravdi zmaga ena od strank (glej Jože Juhart: Civilno procesno

    pravo, str. 317), to pa pomeni, da je intervenient do stranke, kateri

    se hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju z njo, da bi neugodna

    odločba vplivala na njegovo razmerje do intervenienta. Pritožbeno

    sodišče soglaša z utemeljitvijo sodišča prve stopnje, da

    intervenienti v konkretnem primeru takšnega položaja niso izkazali.

    Upoštevati je namreč potrebno, da je bil z dnem 25.7.1997 uveljavljen

    Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju

    ZLNDL), ki predstavlja pravno podlago za pridobitev lastninske

    pravice na tovrstnih nepremičninah. Gre torej za originaren način

    pridobitve lastninske pravice. V skladu z 2. in 3. členom ZLNDL so

    lastninsko pravico pridobile fizične oziroma pravne osebe, ki so ob

    uveljavitvi zakona na nepremičnini imele pravico uporabe, oziroma

    njihovi pravni nasledniki. Da bi tožeča stranka s tožbenim zahtevkom

    po 1. odstavku 92. člena SPZ lahko uspela, bi torej morala izkazati,

    da je na dan uveljavitve ZLNDL imela pravico uporabe na spornih

    nepremičninah oziroma, da pred uveljavitvijo navedenega zakona ta

    pravica uporabe v skladu z do tedaj veljavnim režimom upravljanja in

    razpolaganja sredstev v družbeni lastnini ni bila prenešena na drugo

    osebo.

     
  • 22.
    VDS sklep Pdp 764/2004
    26.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03208
    ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2. ZPP člen 154, 154. ZDR člen 83, 83/3, 83, 83/3.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - stroški
    1. ZDR ne predvideva sodnega varstva zoper pisno opozorilo

    delavcu na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti in možnost

    odpovedi PZ v primeru ponovne kršitve. Šele v sporu o

    nezakonitosti odpovedi PZ iz krivdnega razloga je mogoče

    uveljavljati nezakonitost opozorila. Tako tožbo je zato

    potrebno zavreči.

    2. Stroške postopka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi

    se odmeri skladno z 2. odst. 22. člena ZDSS in ne na podlagi

    154. člena ZPP, zato delodajalec sam trpi stroške postopka,

    čeprav je sodišče tožbo zavrglo.

     
  • 23.
    VSL sodba I Cpg 1077/2003
    26.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05657
    ZOR člen 623, 623/1, 623, 623/1. ZDDV člen 40.
    cena opravljenih del
    Prvostopno sodišče pravilno izpostavlja kot odločilno, da sta pravdni

    stranki v pogodbi oziroma aneksu k njej izrecno dogovorili, da v ceni

    minute 131,00 SIT ni vključen 19% DDV. In ker sta dogovorili kot

    osnovo za delitev skupni neto prihodek, to v povezavi z dogovorom o

    ceni minute storitve (brez DDV) pomeni, da v delež tožeče stranke na

    skupnem neto prihodku ni vključen DDV, kot to pavilno ugotavlja

    prvostopno sodišče. Prav dejstvo, da pogodba govori o neto ceni in

    neto prihodku, kaže, da sta pravdni stranki določili delitveno

    razmerje z namenom, da se vsaki od njiju zagotovi takšen sorazmeren

    neto delež, kot je dogovorjen.

     
  • 24.
    VSL sklep I Cp 1229/2005
    25.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50597
    ZOR člen 99, 998, 1004, 99, 998, 1004.
    poroštvo - razlaga pogodbe
    Ob dejstvu, da mora biti poroštvena izjava dana v pisni obliki, kar

    je bilo v konkretnem primeru izpolnjeno in da je v njej zapisana

    obveznost toženke povsem jasna, ni bilo nobene potrebe po

    zasliševanju toženke kot stranke in ugotavljanju njene prave volje

    ter uporabi določb 2. odstavka 99. člena ZOR o razlagi spornih

    določil pogodbe, saj je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 1.

    odstavka 99. člena ZOR določila izjave uporabilo tako kot se glasijo.

     
  • 25.
    VSL sodba II Cp 1551/2004
    25.5.2005
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50194
    ZZK člen 44, 45, 44, 45.
    zaznamba spora
    Zaznamba spora, vpisana v zemljiški knjigi pred zemljiškoknjižno

    izvedbo pogodbe, ki je bila sklenjena pred ali po vpisu zaznambe

    spora, ima za posledico, da sodba učinkuje tudi proti kasnejšemu

    pridobitelju zemljiškoknjižne pravice.

     
  • 26.
    VSL sklep III Cp 1856/04
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48556
    ZIZ člen 187, 191, 191/2, 210, 210/4, 187, 191, 191/2, 210, 210/4.
    izvršba na nepremičnine - domik nepremičnine - upnik
    Postopka prisilne izvršbe ni mogoče enačiti z institutom lex

    commissoriae. Upoštevati je treba, da mora zakon, ki ureja izvršilni

    postopek upoštevati predvsem interese upnika. Omejitev upnikove

    pravice do učinkovite izvršbe pride v poštev le, če so temeljne

    pravice dolžnika bistveno prizadete. V primeru, da je upnik kupec

    nepremičnine, temeljne pravice dolžnika niso bistveno prizadete.

     
  • 27.
    VSL sodba I Cp 1482/2004
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50355
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina za negmotno škodo
    Za tožniku prizadejanih več vreznin na glavi in levi strani vratu,

    kot posledico razbitja prazne steklenice na njegovi glavi, zaradi

    česar je trpel bolečine srednje intenzivnosti en dan, stalne bolečine

    manjše intenzivnosti pet dni, občasne bolečine pa še tri tedne tako,

    da bolečine manjše intenzivnosti komulativno znašajo en teden, pri

    čemer je bilo potrebno šivanje ran in odstranitev šivov ter trije

    pregledi pri zdravniku in en mesec težav pri česanju zaradi svežih

    občutljivih brazgotin, kar vse je zahtevalo 9 dni staleža, je

    primerna odškodnina v znesku 200.000,00 SIT in ne 350.000,00 SIT, kot

    jo je določilo sodišče prve stopnje, poleg odškodnine za strah v

    znesku 80.000,00 SIT in za skaženost 220.000,00 SIT. Višini odškodnin

    iz slednjih naslovov pritožbeno sodišče ni spreminjalo.

     
  • 28.
    VSL sklep II Cp 1996/2004
    25.5.2005
    DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL50930
    ZD člen 84, 84. ZDEN člen 81, 81.
    dedovanje denacionaliziranega premoženja - oporoka - zakonito dedovanje
    Če je zapustnica v oporoki izrecno razpolagala le s pričakovano

    odškodnino za denacionalizirano nepremično premoženje, je sodišče

    naknadno vrnjeno nepremično premoženje v naravi pravilno razdelilo

    med zakonite dediče.

     
  • 29.
    VSL sodba II Cp 933/2004
    25.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50044
    ZOR člen 173, 177, 173, 177.
    odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost
    Razporeditev tožnika (policista) na preusmerjanje prometa na

    nepreglednem ovinku (preglednost je bila tako majhna, da ni bilo

    zagotovljeno varno ustavljanje) je opravljanje nevarne dejavnosti.

    Zavarovanec tožene stranke tožnika, ki je stal na levi strani ceste

    na zunanji strani ovinka, ni pravočasno opazil (če bi stal v sredini

    križišča bi bil še kasneje viden) in kljub znaku "stop" (tožnik ga je

    ustavljal s "stop" loparčkom v roki) ni uspel ustaviti.

     
  • 30.
    VSL sodba I Cp 1886/05
    25.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51142
    ZOR člen 645, 645.
    gradbena pogodba
    Toženka ne more ugovarjati kvaliteti in obsegu del, ki jih v skladu z

    gradbeno pogodbo potrdil nadzornik, ki je istočasno pooblaščenec

    naročnika.

     
  • 31.
    VSL sodba II Cp 2010/2004
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50928
    ZOR člen 200, 200. ZPP člen 154, 154/1, 158, 158/1, 165, 165/2, 154, 154/1, 158, 158/1, 165, 165/2.
    višina odškodnine - stroški postopka - uspeh v pravdi
    Tožnikove telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter

    zmanjšanje življenjskih aktivnosti v obsegu, kot ga je ugotovilo

    sodišče prve stopnje, terjajo glede na obstoječo sodno prakso

    prisoditev višje odškodnine, kot jo je prisodilo sodišče prve

    stopnje.

    V primeru, ko tožena stranka plača nesporni del odškodnine po

    vložitvi tožbe, se do tega trenutka kot tožnikov uspeh v pravdi (kar

    je pomembno za odločitev o povrnitvi stroškov) upošteva tudi ta

    plačani znesek, odtlej pa le tožnikov končni uspeh.

     
  • 32.
    VSL sklep II Cp 2460/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50945
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
    začasna odredba - nevarnost - nepremičnina - hipoteka
    Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v

    pritožbi neprerekana ugotovitev o sklenitvi kreditne pogodbe, ki je

    bila zavarovana s hipoteko, v času, ko je toženec že imel dolg do

    tožeče stranke, kaže na namen tožene stranke onemogočiti ali otežiti

    izterjavo vtoževane terjatve. Upoštevajoč datum vknjižbe sporazuma v

    notarskem zapisu (22.2.2000), ne gre za zatečeno stanje iz časa,

    preden je toženec povzročil škodo svojim upnikom.

     
  • 33.
    VSL sklep III Cp 2529/04
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48553
    ZIZ člen 64, 65, 168/3, 64, 65, 168/3.
    ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - napotitev na pravdo
    S predložitvijo notarsko overjenih izvodov kupoprodajnih pogodb, ki

    se bile sklenjene pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka, s

    trditvami o posesti spornih nepremičnin, kot tudi z že podanim

    predlogom za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, so

    tretje obstoj zatrjevane pravice, ki naj bi preprečevala izvršbo,

    verjetno izkazale, zato jim je treba omogočiti, da njen obstoj

    dokazujejo v pravdi.

     
  • 34.
    VSL sodba I Kp 1737/2004
    25.5.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22654
    KZ člen 197, 197/1, 197, 197/1.
    omogočanje uživanja mamil
    Pritožbena navedba, da iz konkretnega dela opisa za kaznivo dejanje

    pod točko 1 ne izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, ker

    očitek, da je obtoženi H. "presul" mamilo, še ne pomeni, da ji je

    "dal" mamilo, ni utemeljena. Obtoženi je bil spoznan za krivega

    poskusa kaznivega dejanja po I. odst. 197. člena KZ v zvezi z 22.

    členom KZ, ki ga stori tisti, ki drugemu poskusi dati mamilo, da ga

    uživa. V konkretnem opisu kaznivega dejanja je navedeno, da je

    obtoženi U. H. z večjega kosa papirja na manjšega že presul 0,1 g

    heroina, pri čemer je ta papir H. sama držala v roki, kar jasno

    konkretizira zakonski znak "poskusil dati". Poleg tega pa je potrebno

    poudariti, da abstraktni in konkretni del opisa kaznivega dejanja

    predstavljata celoto, zato pri tem ni potrebno, da se določeni znaki

    ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraknem

    delu, kot je znak "dati" pri kaznivem dejanju po I. odst. 197. člena

    KZ.

     
  • 35.
    VSL sklep I Cp 1722/2005
    25.5.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50613
    ZD člen 143, 143.
    izločitev dela zapuščine - pogoj - verjetnost obstoja denarne terjatve
    Upniki, ki zahtevajo ločitev zapuščine, morajo verjetno izkazati, da

    imajo terjatev proti zapustniku, ni pa jim treba izkazati, da obstaja

    nevarnost za njihove interese, t.j., da ne bodo poplačani. Takšno je

    tudi stališče teorije (Karel Zupančič: Dedno pravo). Ne glede na to,

    da je sodišče prve stopnje zahtevalo od upnikov, da izkažeta tudi

    obstoj drugega pogoja, pa je ugotovilo, da upnika nista dokazala

    terjatve do zapustnika z zadostno stopnjo materialne resnice

    (verjetnost obstoja terjatve).

     
  • 36.
    VSL sodba I Cp 1201/04
    25.5.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51151
    ZZZDR člen 56, 56/2, 56, 56/2.
    solidarna odgovornost zakoncev - obveznost za tekoče potrebe družine
    Za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine,

    odgovarjata zakonca nerazdelno. Vsak od njiju odgovarja upniku za

    celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče,

    vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena.

     
  • 37.
    VSL sklep I Cp 120/2005
    25.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50381
    ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6.
    gospodarska družba
    Odgovornost družbenikov tako ni nastala neposredno z zakonom, temveč

    je bil njen nastanek odvisen od odločitve oziroma ravnanja obstoječih

    gospodarskih subjektov oziroma družbenikov teh subjektov. Kot se je

    izkazalo, pa je bila navedena ureditev ustavno sporna, kolikor se je

    nanašala na t.i. neprave oziroma pasivne družbenike tj. tiste, ki

    niso imeli vpliva na omenjeno zahtevano uskladitev družb.

     
  • 38.
    VSL sodba II Cp 830/2005
    25.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50203
    ZPSPP člen 24, 24. SPZ člen 24, 25, 65, 66, 24, 25, 65, 66.
    solastnina - odpoved najemne pogodbe
    V konkretnem primeru je bil predmet najemne pogodbe najem tožnikovega

    dvotretjinskega solastniškega deleža na nepremičnini, ki je v solasti

    obeh pravdnih strank, pri čemer med strankama tudi ni sporno, katere

    točno oziroma konkretno določene prostore in dele solastne

    nepremičnine je lahko toženec uporabljal in imel v svoji posesti na

    podlagi najemne pogodbe. Na ta način je toženec kot solastnik

    preostalega - enotretjinskega deleža pravno pridobil pravico do

    uporabe in posesti celotne nepremičnine oziroma tudi spornih

    prostorov in delov. V spornem primeru sta torej solastnika z najemno

    pogodbo implicite prejšnjo soposest solastne nepremičnine

    transformirala v izključno posest enega od solastnikov tudi na

    prostorih, ki so bili predmet najemne pogodbe (glej trditveno podlago

    tožbe, povzeto v prvostopne razloge, kateri toženec ni nasprotoval).

    Po prenehanju najemnega razmerja pa ni več podlage (v konkretnem

    primeru obligacijske) za takšno izključno posest toženca na solastni

    nepremičnini. Sodno varstvo spornega najemnega razmerja je tako

    opredeljeno tako z opisano zakonsko ureditvijo, kot tudi z opisano

    vsebino pogodbenega razmerja, kar pomeni, da je lahko tudi v tem

    pravdnem postopku najemodajalec - tožnik odpovedal najemno razmerje z

    enoletnim odpovednim rokom, kot to predvideva določba 24. člena

    Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, na katero se

    materialnopravno pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, in zahteval

    izročitev predmetnih prostorov nazaj v soposest kot enega od

    atributov tožnikove solastninske pravice, torej v stanje, kakršno je

    bilo, upoštevaje nespornost te okoliščine, pred sklenitvijo najemne

    pogodbe.

     
  • 39.
    VSL sklep I Cp 1352/2004
    25.5.2005
    sodne takse
    VSL50557
    ZST člen 32, 32/3, 32, 32/3. ZPP člen 168, 168.
    oprostitev plačila sodne takse
    Če mora dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost

    nerazdelna, zato mora sodišče, ko odloča o taksni oprostitvi, oceniti

    plačilno sposobnost vsake od njih v primerjavi s celotnim dolgovanim

    zneskom sodne takse.

     
  • 40.
    VSL sklep III Cp 2129/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48562
    ZPP člen 5, 169, 169/3, 5, 169, 169/3.
    oprostitev plačila sodne takse
    Stranka, ki predlaga taksno oprostitev, mora na zahtevo sodišča

    predložiti tudi dokazila o premoženjskem stanju svojega zakonca, ne

    glede na to, ali je to sodišču znano iz drugih postopkov.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>