22.

VSL sklep I Cpg 148/2004

26.5.2005

stvarno pravo - civilno procesno pravo

VSL05547

ZTLR člen 37, 37/1, 37, 37/1. ZLNDL člen 3, 3. ZPP člen 199, 199/1, 200, 200/2, 199, 199/1, 200, 200/2. SPZ člen 92, 92/1, 92, 92/1.

intervencijski učinek - varstvo lastninske pravice - nepremičnina

Pritožniki pravni interes utemeljujejo v lastništvu občine nad

spornimi parcelami, saj bo občina tako lahko uredila parcele v

interesu vseh krajanov. Pritožbeno sodišče se s takšno interpretacijo

pravnega interesa intervenientov ne strinja. Intervencijski interes

intervenienta je podan, če ima intervenient pravno korist od tega, da

v pravdi zmaga ena od strank (glej Jože Juhart: Civilno procesno

pravo, str. 317), to pa pomeni, da je intervenient do stranke, kateri

se hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju z njo, da bi neugodna

odločba vplivala na njegovo razmerje do intervenienta. Pritožbeno

sodišče soglaša z utemeljitvijo sodišča prve stopnje, da

intervenienti v konkretnem primeru takšnega položaja niso izkazali.

Upoštevati je namreč potrebno, da je bil z dnem 25.7.1997 uveljavljen

Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju

ZLNDL), ki predstavlja pravno podlago za pridobitev lastninske

pravice na tovrstnih nepremičninah. Gre torej za originaren način

pridobitve lastninske pravice. V skladu z 2. in 3. členom ZLNDL so

lastninsko pravico pridobile fizične oziroma pravne osebe, ki so ob

uveljavitvi zakona na nepremičnini imele pravico uporabe, oziroma

njihovi pravni nasledniki. Da bi tožeča stranka s tožbenim zahtevkom

po 1. odstavku 92. člena SPZ lahko uspela, bi torej morala izkazati,

da je na dan uveljavitve ZLNDL imela pravico uporabe na spornih

nepremičninah oziroma, da pred uveljavitvijo navedenega zakona ta

pravica uporabe v skladu z do tedaj veljavnim režimom upravljanja in

razpolaganja sredstev v družbeni lastnini ni bila prenešena na drugo

osebo.

 

24.

VSL sklep II Cp 2460/2005

25.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50945

ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.

začasna odredba - nevarnost - nepremičnina - hipoteka

Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v

pritožbi neprerekana ugotovitev o sklenitvi kreditne pogodbe, ki je

bila zavarovana s hipoteko, v času, ko je toženec že imel dolg do

tožeče stranke, kaže na namen tožene stranke onemogočiti ali otežiti

izterjavo vtoževane terjatve. Upoštevajoč datum vknjižbe sporazuma v

notarskem zapisu (22.2.2000), ne gre za zatečeno stanje iz časa,

preden je toženec povzročil škodo svojim upnikom.

 

26.

VSL sodba II Cp 830/2005

25.5.2005

stvarno pravo

VSL50203

ZPSPP člen 24, 24. SPZ člen 24, 25, 65, 66, 24, 25, 65, 66.

solastnina - odpoved najemne pogodbe

V konkretnem primeru je bil predmet najemne pogodbe najem tožnikovega

dvotretjinskega solastniškega deleža na nepremičnini, ki je v solasti

obeh pravdnih strank, pri čemer med strankama tudi ni sporno, katere

točno oziroma konkretno določene prostore in dele solastne

nepremičnine je lahko toženec uporabljal in imel v svoji posesti na

podlagi najemne pogodbe. Na ta način je toženec kot solastnik

preostalega - enotretjinskega deleža pravno pridobil pravico do

uporabe in posesti celotne nepremičnine oziroma tudi spornih

prostorov in delov. V spornem primeru sta torej solastnika z najemno

pogodbo implicite prejšnjo soposest solastne nepremičnine

transformirala v izključno posest enega od solastnikov tudi na

prostorih, ki so bili predmet najemne pogodbe (glej trditveno podlago

tožbe, povzeto v prvostopne razloge, kateri toženec ni nasprotoval).

Po prenehanju najemnega razmerja pa ni več podlage (v konkretnem

primeru obligacijske) za takšno izključno posest toženca na solastni

nepremičnini. Sodno varstvo spornega najemnega razmerja je tako

opredeljeno tako z opisano zakonsko ureditvijo, kot tudi z opisano

vsebino pogodbenega razmerja, kar pomeni, da je lahko tudi v tem

pravdnem postopku najemodajalec - tožnik odpovedal najemno razmerje z

enoletnim odpovednim rokom, kot to predvideva določba 24. člena

Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, na katero se

materialnopravno pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, in zahteval

izročitev predmetnih prostorov nazaj v soposest kot enega od

atributov tožnikove solastninske pravice, torej v stanje, kakršno je

bilo, upoštevaje nespornost te okoliščine, pred sklenitvijo najemne

pogodbe.

 

28.

VSL sodba I Kp 1737/2004

25.5.2005

kazensko materialno pravo

VSL22654

KZ člen 197, 197/1, 197, 197/1.

omogočanje uživanja mamil

Pritožbena navedba, da iz konkretnega dela opisa za kaznivo dejanje

pod točko 1 ne izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, ker

očitek, da je obtoženi H. "presul" mamilo, še ne pomeni, da ji je

"dal" mamilo, ni utemeljena. Obtoženi je bil spoznan za krivega

poskusa kaznivega dejanja po I. odst. 197. člena KZ v zvezi z 22.

členom KZ, ki ga stori tisti, ki drugemu poskusi dati mamilo, da ga

uživa. V konkretnem opisu kaznivega dejanja je navedeno, da je

obtoženi U. H. z večjega kosa papirja na manjšega že presul 0,1 g

heroina, pri čemer je ta papir H. sama držala v roki, kar jasno

konkretizira zakonski znak "poskusil dati". Poleg tega pa je potrebno

poudariti, da abstraktni in konkretni del opisa kaznivega dejanja

predstavljata celoto, zato pri tem ni potrebno, da se določeni znaki

ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraknem

delu, kot je znak "dati" pri kaznivem dejanju po I. odst. 197. člena

KZ.

 

30.

VSL sklep I Cp 1229/2005

25.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50597

ZOR člen 99, 998, 1004, 99, 998, 1004.

poroštvo - razlaga pogodbe

Ob dejstvu, da mora biti poroštvena izjava dana v pisni obliki, kar

je bilo v konkretnem primeru izpolnjeno in da je v njej zapisana

obveznost toženke povsem jasna, ni bilo nobene potrebe po

zasliševanju toženke kot stranke in ugotavljanju njene prave volje

ter uporabi določb 2. odstavka 99. člena ZOR o razlagi spornih

določil pogodbe, saj je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 1.

odstavka 99. člena ZOR določila izjave uporabilo tako kot se glasijo.

 

32.

VSL sklep III Cp 1099/2005

25.5.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB

VSL48565

ZIZ člen 71, 71/2, 71, 71/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.

izbris firme - delež - odlog izvršbe

Za ugotavljanje pasivnosti družbenika v izbrisani gospodarski družbi

ne zadošča zgolj ugotovitev, da je imel družbenik majhen (konkretno

10%) lastninski delež, temveč je treba (v okviru trditvene podlage)

presoditi vse okoliščine, ki so vplivale na uskladitev družbe z

določbami ZGD in preprečitev izbrisa. Ugoditev ugovoru po izteku roka

je tista okoliščina, ki predstavlja posebno upravičen razlog za odlog

izvršbe, vendar se izvršba lahko odloži najdlje za tri mesece in le

enkrat.

 

34.

VSL sodba I Cp 1886/05

25.5.2005

obligacijsko pravo

VSL51142

ZOR člen 645, 645.

gradbena pogodba

Toženka ne more ugovarjati kvaliteti in obsegu del, ki jih v skladu z

gradbeno pogodbo potrdil nadzornik, ki je istočasno pooblaščenec

naročnika.

 

36.

VSL sklep III Cp 1452/2005

25.5.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL48571

URS člen 22, 22. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.

varstvo pravic - ustavitev izvršbe

Tudi v izvršilnem postopku velja načelo kontradiktornosti postopka,

zato mora sodišče, ki prejme vlogo dolžnikovega dolžnika, iz katere

izhaja, da naj bi bila dolžnikova obveznost v celoti poravnana, le-to

pred odločitvijo vročiti upniku v odgovor.

 

38.

VSL sodba I Cp 1259/2004

25.5.2005

civilno procesno pravo

VSL50667

ZPP člen 244, 244/2, 339, 339/1, 244, 244/2, 339, 339/1.

izvedensko mnenje

Dejstvo, da je sodišče v pravdi postavljenemu izvedencu naložilo, da

oceni predpravdno izvedensko mnenje, na katero se v okviru svojih

navedb sklicuje tožnik, toženec pa mu nasprotuje, lahko predstavlja

le relativno procesno kršitev.

 

40.

VSL sodba I Cp 1482/2004

25.5.2005

civilno procesno pravo

VSL50355

ZOR člen 200, 200.

odškodnina za negmotno škodo

Za tožniku prizadejanih več vreznin na glavi in levi strani vratu,

kot posledico razbitja prazne steklenice na njegovi glavi, zaradi

česar je trpel bolečine srednje intenzivnosti en dan, stalne bolečine

manjše intenzivnosti pet dni, občasne bolečine pa še tri tedne tako,

da bolečine manjše intenzivnosti komulativno znašajo en teden, pri

čemer je bilo potrebno šivanje ran in odstranitev šivov ter trije

pregledi pri zdravniku in en mesec težav pri česanju zaradi svežih

občutljivih brazgotin, kar vse je zahtevalo 9 dni staleža, je

primerna odškodnina v znesku 200.000,00 SIT in ne 350.000,00 SIT, kot

jo je določilo sodišče prve stopnje, poleg odškodnine za strah v

znesku 80.000,00 SIT in za skaženost 220.000,00 SIT. Višini odškodnin

iz slednjih naslovov pritožbeno sodišče ni spreminjalo.