• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep I Cpg 386/2003
    26.5.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL06234
    ZOR člen 445, 445. ZPP člen 226, 226/2, 226, 226/2.
    cesija - odstop terjatve - dokaz - listina
    Ker je cesija zgolj personalna sprememba terjatve, je tudi za

    tovrstne dogovore (glede uporabe prava in pristojnosti sodišča)

    smiselno uporabljivo določilo 437. člena ZOR, po katerem preidejo na

    prevzemnika terjatve tudi stranske pravice, saj gre za dogovore, ki

    so tesno povezani s terjatvijo. Listine, ki jim ni priložen zahtevani

    prevod v slovenskem jeziku, ni mogoče oceniti, zato sodbe, ki temelji

    na takšni listini, ni mogoče preizkusiti.

     
  • 22.
    VSC sklep Cp 974/2005
    26.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01263
    ZIZ člen 38, 38c. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 2, 3.
    izvršitelj - rubež - obračun obresti - stroški izvršitelja
    Sodišče prve stopnje je napačno obrazložilo, da izvršitelju ne pripadajo stroški za izračun obresti in za neizveden rubež iz razloga na strani upnika, s tem pa napačno uporabilo Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Po tar. št. 1 IV. odst. je določeno, da kadar je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oz. ker ni rubljivih stvari, je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25 % plačila.

     
  • 23.
    VDS sodba Pdp 253/2004
    26.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03176
    ZDR člen 7, 7/2, 109, 7, 7/2, 109. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije člen 18, 18-13, 18, 18-13.
    odpoved - odpravnina - kolektivna pogodba
    Sodišče je tožnici ob redni odpovedi PZ iz poslovnega razloga

    pravilno odmerilo odpravnino skladno z določilom 13. točke 18.

    člena KP za kmetijsko in živilsko industrijo v višini polovice

    bruto plače za vsako dopolnjeno leto dela, kar je več kot znaša

    odpravnina po določbah 109. člena ZDR. KP lahko glede na 2.

    odstavek 7. člena ZDR določa pravice, ki so za delavca ugodnejše,

    kot jih določa zakon, pri čemer je komisija za razlago kolektivne

    pogodbe izrecno ugotovila, da citirane določbe panožne KP o

    določitvi višine odporavnine še veljajo tudi po uveljavitvi

    novega ZDR.

     
  • 24.
    VSL sodba II Cp 2010/2004
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50928
    ZOR člen 200, 200. ZPP člen 154, 154/1, 158, 158/1, 165, 165/2, 154, 154/1, 158, 158/1, 165, 165/2.
    višina odškodnine - stroški postopka - uspeh v pravdi
    Tožnikove telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter

    zmanjšanje življenjskih aktivnosti v obsegu, kot ga je ugotovilo

    sodišče prve stopnje, terjajo glede na obstoječo sodno prakso

    prisoditev višje odškodnine, kot jo je prisodilo sodišče prve

    stopnje.

    V primeru, ko tožena stranka plača nesporni del odškodnine po

    vložitvi tožbe, se do tega trenutka kot tožnikov uspeh v pravdi (kar

    je pomembno za odločitev o povrnitvi stroškov) upošteva tudi ta

    plačani znesek, odtlej pa le tožnikov končni uspeh.

     
  • 25.
    VSL sodba I Kp 1737/2004
    25.5.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22654
    KZ člen 197, 197/1, 197, 197/1.
    omogočanje uživanja mamil
    Pritožbena navedba, da iz konkretnega dela opisa za kaznivo dejanje

    pod točko 1 ne izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, ker

    očitek, da je obtoženi H. "presul" mamilo, še ne pomeni, da ji je

    "dal" mamilo, ni utemeljena. Obtoženi je bil spoznan za krivega

    poskusa kaznivega dejanja po I. odst. 197. člena KZ v zvezi z 22.

    členom KZ, ki ga stori tisti, ki drugemu poskusi dati mamilo, da ga

    uživa. V konkretnem opisu kaznivega dejanja je navedeno, da je

    obtoženi U. H. z večjega kosa papirja na manjšega že presul 0,1 g

    heroina, pri čemer je ta papir H. sama držala v roki, kar jasno

    konkretizira zakonski znak "poskusil dati". Poleg tega pa je potrebno

    poudariti, da abstraktni in konkretni del opisa kaznivega dejanja

    predstavljata celoto, zato pri tem ni potrebno, da se določeni znaki

    ponavljajo, še posebej, če so ti dovolj konkretizirani v abstraknem

    delu, kot je znak "dati" pri kaznivem dejanju po I. odst. 197. člena

    KZ.

     
  • 26.
    VSL sodba II Cp 1555/2005
    25.5.2005
    STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50201
    ZIP člen 144, 144/2, 186, 144, 144/2, 186.
    nedopustnost izvršbe - pravica
    Za pravilno odločitev o tožbenem zahtevku je pravnorelevantno

    dejstvo, ali sta bila sklepa o izvršbi, izdana v izvršilnih zadevah

    In 97/328 z dne 3.11.1997 in In 97/445 z dne 9.6.1998, zaznamovana na

    način, kot ga je določal tedaj veljavni 186. člen ZIP za

    nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, torej s popisom

    nepremičnine in razglasitvijo zapisnika na sodni deski, še preden je

    bila dne 23.2.1998 sklenjena kupoprodajna pogodba, s katero je B.Š.

    svoj solastninski delež do 1/6 na stanovanju prodal tožnici. Zapisnik

    o popisu ima namreč pomen zaznambe izvršbe in mora biti razglašen na

    sodni deski.

     
  • 27.
    VSL sklep I Cp 1722/2005
    25.5.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50613
    ZD člen 143, 143.
    izločitev dela zapuščine - pogoj - verjetnost obstoja denarne terjatve
    Upniki, ki zahtevajo ločitev zapuščine, morajo verjetno izkazati, da

    imajo terjatev proti zapustniku, ni pa jim treba izkazati, da obstaja

    nevarnost za njihove interese, t.j., da ne bodo poplačani. Takšno je

    tudi stališče teorije (Karel Zupančič: Dedno pravo). Ne glede na to,

    da je sodišče prve stopnje zahtevalo od upnikov, da izkažeta tudi

    obstoj drugega pogoja, pa je ugotovilo, da upnika nista dokazala

    terjatve do zapustnika z zadostno stopnjo materialne resnice

    (verjetnost obstoja terjatve).

     
  • 28.
    VSL sodba II Cp 933/2004
    25.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50044
    ZOR člen 173, 177, 173, 177.
    odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost
    Razporeditev tožnika (policista) na preusmerjanje prometa na

    nepreglednem ovinku (preglednost je bila tako majhna, da ni bilo

    zagotovljeno varno ustavljanje) je opravljanje nevarne dejavnosti.

    Zavarovanec tožene stranke tožnika, ki je stal na levi strani ceste

    na zunanji strani ovinka, ni pravočasno opazil (če bi stal v sredini

    križišča bi bil še kasneje viden) in kljub znaku "stop" (tožnik ga je

    ustavljal s "stop" loparčkom v roki) ni uspel ustaviti.

     
  • 29.
    VSL sklep III Cp 1856/04
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48556
    ZIZ člen 187, 191, 191/2, 210, 210/4, 187, 191, 191/2, 210, 210/4.
    izvršba na nepremičnine - domik nepremičnine - upnik
    Postopka prisilne izvršbe ni mogoče enačiti z institutom lex

    commissoriae. Upoštevati je treba, da mora zakon, ki ureja izvršilni

    postopek upoštevati predvsem interese upnika. Omejitev upnikove

    pravice do učinkovite izvršbe pride v poštev le, če so temeljne

    pravice dolžnika bistveno prizadete. V primeru, da je upnik kupec

    nepremičnine, temeljne pravice dolžnika niso bistveno prizadete.

     
  • 30.
    VSL sklep II Cp 1996/2004
    25.5.2005
    DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VSL50930
    ZD člen 84, 84. ZDEN člen 81, 81.
    dedovanje denacionaliziranega premoženja - oporoka - zakonito dedovanje
    Če je zapustnica v oporoki izrecno razpolagala le s pričakovano

    odškodnino za denacionalizirano nepremično premoženje, je sodišče

    naknadno vrnjeno nepremično premoženje v naravi pravilno razdelilo

    med zakonite dediče.

     
  • 31.
    VSL sklep I Cp 120/2005
    25.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50381
    ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6.
    gospodarska družba
    Odgovornost družbenikov tako ni nastala neposredno z zakonom, temveč

    je bil njen nastanek odvisen od odločitve oziroma ravnanja obstoječih

    gospodarskih subjektov oziroma družbenikov teh subjektov. Kot se je

    izkazalo, pa je bila navedena ureditev ustavno sporna, kolikor se je

    nanašala na t.i. neprave oziroma pasivne družbenike tj. tiste, ki

    niso imeli vpliva na omenjeno zahtevano uskladitev družb.

     
  • 32.
    VSL sodba I Cp 1482/2004
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50355
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina za negmotno škodo
    Za tožniku prizadejanih več vreznin na glavi in levi strani vratu,

    kot posledico razbitja prazne steklenice na njegovi glavi, zaradi

    česar je trpel bolečine srednje intenzivnosti en dan, stalne bolečine

    manjše intenzivnosti pet dni, občasne bolečine pa še tri tedne tako,

    da bolečine manjše intenzivnosti komulativno znašajo en teden, pri

    čemer je bilo potrebno šivanje ran in odstranitev šivov ter trije

    pregledi pri zdravniku in en mesec težav pri česanju zaradi svežih

    občutljivih brazgotin, kar vse je zahtevalo 9 dni staleža, je

    primerna odškodnina v znesku 200.000,00 SIT in ne 350.000,00 SIT, kot

    jo je določilo sodišče prve stopnje, poleg odškodnine za strah v

    znesku 80.000,00 SIT in za skaženost 220.000,00 SIT. Višini odškodnin

    iz slednjih naslovov pritožbeno sodišče ni spreminjalo.

     
  • 33.
    VSL sklep III Cp 1099/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL48565
    ZIZ člen 71, 71/2, 71, 71/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    izbris firme - delež - odlog izvršbe
    Za ugotavljanje pasivnosti družbenika v izbrisani gospodarski družbi

    ne zadošča zgolj ugotovitev, da je imel družbenik majhen (konkretno

    10%) lastninski delež, temveč je treba (v okviru trditvene podlage)

    presoditi vse okoliščine, ki so vplivale na uskladitev družbe z

    določbami ZGD in preprečitev izbrisa. Ugoditev ugovoru po izteku roka

    je tista okoliščina, ki predstavlja posebno upravičen razlog za odlog

    izvršbe, vendar se izvršba lahko odloži najdlje za tri mesece in le

    enkrat.

     
  • 34.
    VSL sklep I Cp 1229/2005
    25.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50597
    ZOR člen 99, 998, 1004, 99, 998, 1004.
    poroštvo - razlaga pogodbe
    Ob dejstvu, da mora biti poroštvena izjava dana v pisni obliki, kar

    je bilo v konkretnem primeru izpolnjeno in da je v njej zapisana

    obveznost toženke povsem jasna, ni bilo nobene potrebe po

    zasliševanju toženke kot stranke in ugotavljanju njene prave volje

    ter uporabi določb 2. odstavka 99. člena ZOR o razlagi spornih

    določil pogodbe, saj je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 1.

    odstavka 99. člena ZOR določila izjave uporabilo tako kot se glasijo.

     
  • 35.
    VSL sodba II Cp 1551/2004
    25.5.2005
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50194
    ZZK člen 44, 45, 44, 45.
    zaznamba spora
    Zaznamba spora, vpisana v zemljiški knjigi pred zemljiškoknjižno

    izvedbo pogodbe, ki je bila sklenjena pred ali po vpisu zaznambe

    spora, ima za posledico, da sodba učinkuje tudi proti kasnejšemu

    pridobitelju zemljiškoknjižne pravice.

     
  • 36.
    VSL sodba I Cp 1201/04
    25.5.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51151
    ZZZDR člen 56, 56/2, 56, 56/2.
    solidarna odgovornost zakoncev - obveznost za tekoče potrebe družine
    Za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine,

    odgovarjata zakonca nerazdelno. Vsak od njiju odgovarja upniku za

    celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče,

    vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena.

     
  • 37.
    VSL sodba II Cp 830/2005
    25.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50203
    ZPSPP člen 24, 24. SPZ člen 24, 25, 65, 66, 24, 25, 65, 66.
    solastnina - odpoved najemne pogodbe
    V konkretnem primeru je bil predmet najemne pogodbe najem tožnikovega

    dvotretjinskega solastniškega deleža na nepremičnini, ki je v solasti

    obeh pravdnih strank, pri čemer med strankama tudi ni sporno, katere

    točno oziroma konkretno določene prostore in dele solastne

    nepremičnine je lahko toženec uporabljal in imel v svoji posesti na

    podlagi najemne pogodbe. Na ta način je toženec kot solastnik

    preostalega - enotretjinskega deleža pravno pridobil pravico do

    uporabe in posesti celotne nepremičnine oziroma tudi spornih

    prostorov in delov. V spornem primeru sta torej solastnika z najemno

    pogodbo implicite prejšnjo soposest solastne nepremičnine

    transformirala v izključno posest enega od solastnikov tudi na

    prostorih, ki so bili predmet najemne pogodbe (glej trditveno podlago

    tožbe, povzeto v prvostopne razloge, kateri toženec ni nasprotoval).

    Po prenehanju najemnega razmerja pa ni več podlage (v konkretnem

    primeru obligacijske) za takšno izključno posest toženca na solastni

    nepremičnini. Sodno varstvo spornega najemnega razmerja je tako

    opredeljeno tako z opisano zakonsko ureditvijo, kot tudi z opisano

    vsebino pogodbenega razmerja, kar pomeni, da je lahko tudi v tem

    pravdnem postopku najemodajalec - tožnik odpovedal najemno razmerje z

    enoletnim odpovednim rokom, kot to predvideva določba 24. člena

    Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, na katero se

    materialnopravno pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, in zahteval

    izročitev predmetnih prostorov nazaj v soposest kot enega od

    atributov tožnikove solastninske pravice, torej v stanje, kakršno je

    bilo, upoštevaje nespornost te okoliščine, pred sklenitvijo najemne

    pogodbe.

     
  • 38.
    VSL sodba in sklep II Cp 468/2005
    25.5.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50038
    ZPP člen 105, 108, 108/5, 179, 339, 339/2, 105, 108, 108/5, 179, 339, 339/2. OZ člen 374, 376, 376/1, 388, 374, 376, 376/1, 388.
    zamudne obresti - kdaj nastanejo akcesornost obresti - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - pomanjkljiva tožba - poprava tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Toženci niso dolžniki glavničnega zneska in zato tudi niso dolžni

    tožeči stranki plačati znesek zamudnih obresti, ki nastanejo z glavno

    terjatvijo kot objektivna posledica zamude s plačilom glavnega

    zneska.

    Po določbi 388. člena ZOR se zastaranje pretrga čim upnik vloži tožbo

    pred sodiščem. To pa pomeni, da tudi če pomanjkljivo sestavljena

    tožba terja njeno popravo, to ne odloži pretrganja zastaranja na

    kasnejši trenutek, ko tožeča stranka v skladu s pozivom sodišča tožbo

    popravi.

     
  • 39.
    VSL sklep II Cp 164/2005
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50922
    ZPP člen 153, 153/1, 163, 163/7, 253, 253/1, 254, 254/2, 254/3, 153, 153/1, 163, 163/7, 253, 253/1, 254, 254/2, 254/3.
    dokaz z izvedencem - pravdni stroški - založitev predujma - povrnitev pravdnih stroškov
    Dokaz z izvedencem je primarno ustni dokaz, lahko pa da izvedenec

    izvid in mnenje tudi pisno pred obravnavo (prvi odastavek 253. člena

    ZPP). Če je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj v nasprotju,

    se pomanjkljivosti odpravijo z zaslišanjem izvedenca, če

    pomanjkljivosti tako ni mogoče odpraviti, se zahteva mnenje drugih

    izvedencev (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). Iz navedenih

    zakonskih določb izhaja, da je treba pisno izdelano mnenje in njegovo

    ustno obrazložitev ter morebitno dopolnitev obravnavati kot celoto -

    enoten dokaz. Znesek, ki bo potreben za izvedbo dokaza z izvedencem

    zato po oceni pritožbenega sodišča zajema tako predvidene stroške

    izdelave pisnega mnenja kot tudi stroške njegove ustne obrazložitve

    in morebitne dopolnitve.

     
  • 40.
    VSL sklep II Cp 1789/2004
    25.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50943
    ZOR člen 170, 199, 170, 199. ZZDej člen 47, 47/4, 47, 47/4.
    odgovornost za drugega
    Ker sodišče ni obrazložilo, zakaj je tožnikovo nesodelovanje

    pripomoglo k nastanku škode, sodba nima razlogov o odločilnih

    dejstvih. Tožnik je namreč zatrjeval, da ga pred operacijo zdravnica

    ni pregledala, ampak ga je pred anastezijo spraševala, kakšno

    operacijo bo imel in kakšno anastezijo naj mu da. Sodišče naj tudi

    upošteva, da gre za pogodbeno razmerje med zdravstveno ustanovo in

    pacientom, ki med drugim obsega tudi predhodno obveščenost pacienta o

    možnih metodah zdravljenja, posledicah in učinkih.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 14
  • >
  • >>