41.

VSL sklep I Cp 1229/2005

25.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50597

ZOR člen 99, 998, 1004, 99, 998, 1004.

poroštvo - razlaga pogodbe

Ob dejstvu, da mora biti poroštvena izjava dana v pisni obliki, kar

je bilo v konkretnem primeru izpolnjeno in da je v njej zapisana

obveznost toženke povsem jasna, ni bilo nobene potrebe po

zasliševanju toženke kot stranke in ugotavljanju njene prave volje

ter uporabi določb 2. odstavka 99. člena ZOR o razlagi spornih

določil pogodbe, saj je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 1.

odstavka 99. člena ZOR določila izjave uporabilo tako kot se glasijo.

 

43.

VSL sklep I Cp 1722/2005

25.5.2005

DEDNO PRAVO

VSL50613

ZD člen 143, 143.

izločitev dela zapuščine - pogoj - verjetnost obstoja denarne terjatve

Upniki, ki zahtevajo ločitev zapuščine, morajo verjetno izkazati, da

imajo terjatev proti zapustniku, ni pa jim treba izkazati, da obstaja

nevarnost za njihove interese, t.j., da ne bodo poplačani. Takšno je

tudi stališče teorije (Karel Zupančič: Dedno pravo). Ne glede na to,

da je sodišče prve stopnje zahtevalo od upnikov, da izkažeta tudi

obstoj drugega pogoja, pa je ugotovilo, da upnika nista dokazala

terjatve do zapustnika z zadostno stopnjo materialne resnice

(verjetnost obstoja terjatve).

 

45.

VSL sklep II Cp 130/2004

25.5.2005

ZEMLJIŠKA KNJIGA

VSL50223

 

zemljiška knjiga

O uskladitvi zemljiškoknjižnega katastra s podatki zemljiške knjige

sodišče ne odloča s sklepom.

 

47.

VSL sodba in sklep II Cp 468/2005

25.5.2005

obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSL50038

ZPP člen 105, 108, 108/5, 179, 339, 339/2, 105, 108, 108/5, 179, 339, 339/2. OZ člen 374, 376, 376/1, 388, 374, 376, 376/1, 388.

zamudne obresti - kdaj nastanejo akcesornost obresti - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - pomanjkljiva tožba - poprava tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka

Toženci niso dolžniki glavničnega zneska in zato tudi niso dolžni

tožeči stranki plačati znesek zamudnih obresti, ki nastanejo z glavno

terjatvijo kot objektivna posledica zamude s plačilom glavnega

zneska.

Po določbi 388. člena ZOR se zastaranje pretrga čim upnik vloži tožbo

pred sodiščem. To pa pomeni, da tudi če pomanjkljivo sestavljena

tožba terja njeno popravo, to ne odloži pretrganja zastaranja na

kasnejši trenutek, ko tožeča stranka v skladu s pozivom sodišča tožbo

popravi.

 

49.

VSL sklep III Cp 362/2005

25.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48541

ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 312, 313, 314, 314, 315, 316, 317, 318, 311, 312, 313, 314, 314, 315, 316, 317, 318.

izvršba - pobot - razlogi za ugovor

V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, bi

lahko dolžnik z materialnopravnim pobotnim ugovorom uspel le v

primeru, če njegova nejudikatna terjatev ne bi bila sporna. Da lahko

pride do pobotanja, morajo biti namreč glede terjatev, ki si stojijo

nasproti, izpolnjeni določeni pogoji, med katere sodi po pravni

teoriji in sodni praksi tudi likvidnost v pobot ugovarjane terjatve.

Ker je upnik v odgovoru na ugovor obstoj dolžnikove v pobot

ugovarjane terjatve izrecno zanikal, ta ni likvidna, zato mora

dolžnik njen obstoj najprej dokazati v pravdi.

 

51.

VSL sodba II Cp 1860/2004

25.5.2005

civilno procesno pravo

VSL50196

ZPP člen 450, 450/1, 451, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 453, 456, 450, 450/1, 451, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 453, 456.

spor majhne vrednosti

Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih

pravdnih dejanj, stranka pa mora vsa dejstva in dokaze navesti v

tožbi oziroma v odgovoru na tožbo, nato pa lahko vsaka stranka v roku

8 dni vloži še po eno pripravljalno vlogo; tožeča stranka od prejema

odgovora na tožbo, tožena pa od dne vročitve pripravljalne vloge

tožeče stranke. Dejstva in dokazi, ki jih stranke ne navedejo v

zgoraj omenjenih vlogah, se ne upoštevajo. Vendar pa mora biti

stranka v vabilu na glavno obravnavo opozorjena na navedene

posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti. Specifičen postopek,

ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne

listine, pa terja ustrezno razlago: predlog upnika (kasneje tožeče

stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke)

pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata pa razveljavitvenem

sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v

pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v

kateri lahko navajata dejstva in dokaze, dejstva in dokazi iz

morebitnih kasnejših vlog pa se ne upoštevajo.

 

53.

VSL sklep I Kp 1616/2004

25.5.2005

kazensko materialno pravo

VSL22655

KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1.

povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza

Ravnanja kolesarke tudi ni mogoče primerjati s peščevim prečkanjem

ceste, kot je to storil izvedenec K. in kot to zatrjuje v obtožnem

predlogu državni tožilec, ko obdolžencu očita preveliko hitrost in

vožnjo po levem voznem pasu, ko je kolesarka pred prehodom za pešce

prečkala cesto. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je

kolesarka peljala v isti smeri kot obdolženec, bi morala peljati po

cestišču, ter se pred nameravanim zavijanjem v levo prepričati, če to

lahko varno stori tako, da bi najprej pogledala nazaj in šele, če bi

ji oddaljenost obdolženčevega vozila to dopuščala, pravočasno in

nedvoumno nakazala spremembo smeri vožnje z roko in se pomakniti

proti sredini. Ker pa izvedeni dokazi ne potrjujejo, da bi ravnala

tako, se nakazuje, da je kolesarka kršila dolžnostno ravnanje, ker je

zapeljala čez cesto pred prehodom za pešce in se torej nakazuje, da

je vzrok za nezgodo njena nepravilna vožnja. Takšno njeno

protipredpisno ravnanje pa je lahko zmanjšalo možnost, da bi

obdolženec pravočasno predvidel nevarnost. Zato bi bilo potrebno

skrbneje pretehtati ali je ravnanje kolesarke za obdolženca

predstavljalo presenečenje, kot se zagovarja tudi sam, oziroma bi

sodišče moralo ugotoviti, v kolikšni meri je bilo takšno nepravilno

ravnanje kolesarke glede na konkretne okoliščine za obdolženca

predvidljivo.

 

55.

VSL sodba II Cp 1555/2005

25.5.2005

STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL50201

ZIP člen 144, 144/2, 186, 144, 144/2, 186.

nedopustnost izvršbe - pravica

Za pravilno odločitev o tožbenem zahtevku je pravnorelevantno

dejstvo, ali sta bila sklepa o izvršbi, izdana v izvršilnih zadevah

In 97/328 z dne 3.11.1997 in In 97/445 z dne 9.6.1998, zaznamovana na

način, kot ga je določal tedaj veljavni 186. člen ZIP za

nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, torej s popisom

nepremičnine in razglasitvijo zapisnika na sodni deski, še preden je

bila dne 23.2.1998 sklenjena kupoprodajna pogodba, s katero je B.Š.

svoj solastninski delež do 1/6 na stanovanju prodal tožnici. Zapisnik

o popisu ima namreč pomen zaznambe izvršbe in mora biti razglašen na

sodni deski.

 

57.

VSL sklep III Cp 1856/04

25.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48556

ZIZ člen 187, 191, 191/2, 210, 210/4, 187, 191, 191/2, 210, 210/4.

izvršba na nepremičnine - domik nepremičnine - upnik

Postopka prisilne izvršbe ni mogoče enačiti z institutom lex

commissoriae. Upoštevati je treba, da mora zakon, ki ureja izvršilni

postopek upoštevati predvsem interese upnika. Omejitev upnikove

pravice do učinkovite izvršbe pride v poštev le, če so temeljne

pravice dolžnika bistveno prizadete. V primeru, da je upnik kupec

nepremičnine, temeljne pravice dolžnika niso bistveno prizadete.

 

59.

VSK sodba I Cp 675/2004

24.5.2005

stvarno pravo

VSK01056

ZTLR člen 24, 25, 26, 24, 25, 26.

gradnja na tujem zemljišču

Obstoj zakupnih pogodb izključuje uporabo določb ZTLR o gradnji na tujem svetu, kajti te določbe je mogoče uporabiti le tedaj, ko razmerja v zvezi z gradnjo med strankama niso drugače (pogodbeno) urejena. Drug razlog za izključitev stvarno pravnega zahtevka pa je v dejstvu, da je bila nepremičnina v času vlaganj v družbeni lasti in zato je sodišče prve stopnje tudi na podlagi teh ugotovitev pravilno zaključilo, da tožnik z gradnjo lastninske pravice na takšni nepremičnini ni mogel pridobiti.