• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>
  • 41.
    VSL sodba I Cp 336/2005
    25.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50360
    ZPP člen 214, 214/1, 214, 214/1. Uredba o taksi za obremenjevanje vode člen 7, 7/6, 7, 7/6.
    taksa - dejstva - zastaranje
    Materialnopravno podlago za rešitev spornega pravnega razmerja

    predstavljata Odlok o odstranjevanju odpadkov v Občini Tržič in

    Uredba o taksi za obremenjevanje vode, iz katerih izhaja, da je

    tožeča stranka upravičena uporabnikom zaračunavati strošek odvoda

    odpadkov in republiško takso za obremenjevanje vode (glej zlasti 6.

    odstavek 7. člena novelirane Uredbe).

     
  • 42.
    VSL Sklep III Cp 1865/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL48567
    ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27, 27/1, 27/4.
    izvršilni postopek - prekinitev izvršbe - izbris firme - nadaljevanje izvršbe
    Vprašanja glede pasivnosti družbenika in s tem povezanim prehodom

    obveznosti izbrisane družbe na družbenika so vsebinska vprašanja, ki

    se obravnavajo v okviru ugovornega postopka, saj je od njih odvisna

    utemeljenost predloga za izvršbo. O teh vprašanjih zato sodišče ne

    more odločati v okviru odločanja o čisto procesnem vprašanju

    nadaljevanja izvršbe z družbeniki izbrisane gospodarske družbe.

     
  • 43.
    VSL sklep III Cp 362/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48541
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 312, 313, 314, 314, 315, 316, 317, 318, 311, 312, 313, 314, 314, 315, 316, 317, 318.
    izvršba - pobot - razlogi za ugovor
    V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, bi

    lahko dolžnik z materialnopravnim pobotnim ugovorom uspel le v

    primeru, če njegova nejudikatna terjatev ne bi bila sporna. Da lahko

    pride do pobotanja, morajo biti namreč glede terjatev, ki si stojijo

    nasproti, izpolnjeni določeni pogoji, med katere sodi po pravni

    teoriji in sodni praksi tudi likvidnost v pobot ugovarjane terjatve.

    Ker je upnik v odgovoru na ugovor obstoj dolžnikove v pobot

    ugovarjane terjatve izrecno zanikal, ta ni likvidna, zato mora

    dolžnik njen obstoj najprej dokazati v pravdi.

     
  • 44.
    VSL Sklep III Cp 1945/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48566
    ZD člen 142, 142. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.
    nadaljevanje postopka - smrt stranke
    Ker je dolžnik umrl, ko se je izvršilni postopek že začel (je v fazi

    pravnomočnosti sklepa o izvršbi), gre pa za zapustnikove dolgove,

    dedič iz pravnomočnega sklepa o dedovanju mora vstopiti v procesni

    položaj dolžnika, saj odgovarja za zapustnikove dolgove do višine

    podedovanega premoženja. Univerzalno nasledstvo pomeni tudi procesno

    nasledstvo in dedič se ne more upirati nadaljevanju postopka.

     
  • 45.
    VSL sklep III Cp 1452/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48571
    URS člen 22, 22. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
    varstvo pravic - ustavitev izvršbe
    Tudi v izvršilnem postopku velja načelo kontradiktornosti postopka,

    zato mora sodišče, ki prejme vlogo dolžnikovega dolžnika, iz katere

    izhaja, da naj bi bila dolžnikova obveznost v celoti poravnana, le-to

    pred odločitvijo vročiti upniku v odgovor.

     
  • 46.
    VSL sklep I Cp 1722/2005
    25.5.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50613
    ZD člen 143, 143.
    izločitev dela zapuščine - pogoj - verjetnost obstoja denarne terjatve
    Upniki, ki zahtevajo ločitev zapuščine, morajo verjetno izkazati, da

    imajo terjatev proti zapustniku, ni pa jim treba izkazati, da obstaja

    nevarnost za njihove interese, t.j., da ne bodo poplačani. Takšno je

    tudi stališče teorije (Karel Zupančič: Dedno pravo). Ne glede na to,

    da je sodišče prve stopnje zahtevalo od upnikov, da izkažeta tudi

    obstoj drugega pogoja, pa je ugotovilo, da upnika nista dokazala

    terjatve do zapustnika z zadostno stopnjo materialne resnice

    (verjetnost obstoja terjatve).

     
  • 47.
    VSL sklep I Cp 1352/2004
    25.5.2005
    sodne takse
    VSL50557
    ZST člen 32, 32/3, 32, 32/3. ZPP člen 168, 168.
    oprostitev plačila sodne takse
    Če mora dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost

    nerazdelna, zato mora sodišče, ko odloča o taksni oprostitvi, oceniti

    plačilno sposobnost vsake od njih v primerjavi s celotnim dolgovanim

    zneskom sodne takse.

     
  • 48.
    VSL sklep III Cp 2051/2005
    25.5.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
    VSL50750
    ZGD člen 7, 7. ZPPSL člen 4, 104, 104/4, 4, 104, 104/4. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12.
    nadaljevanje postopka - izbris dejavnosti iz sodnega registra
    V skladu z določbo 7. člena ZGD je samostojni podjetnik fizična oseba

    in ne pravna oseba. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je z

    izpodbijanim sklepom nadaljevalo izvršbo po prenehanju dolžnika kot

    samostojnega podjetnika zoper dolžnika kot zgolj fizično osebo.

    Presoja ali gre za takšno terjatev upnika, ki je prešla na dožnika

    kot zgolj fizično osebo, pa je pridržana prvostopnemu sodišču, da

    dolžnik uveljavlja ugovorna razloga v smislu 8. in 12. točke 55.

    člena ZIZ.

     
  • 49.
    VSL sklep II Cp 2460/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50945
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
    začasna odredba - nevarnost - nepremičnina - hipoteka
    Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v

    pritožbi neprerekana ugotovitev o sklenitvi kreditne pogodbe, ki je

    bila zavarovana s hipoteko, v času, ko je toženec že imel dolg do

    tožeče stranke, kaže na namen tožene stranke onemogočiti ali otežiti

    izterjavo vtoževane terjatve. Upoštevajoč datum vknjižbe sporazuma v

    notarskem zapisu (22.2.2000), ne gre za zatečeno stanje iz časa,

    preden je toženec povzročil škodo svojim upnikom.

     
  • 50.
    VSL sodba I Cp 1259/2004
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50667
    ZPP člen 244, 244/2, 339, 339/1, 244, 244/2, 339, 339/1.
    izvedensko mnenje
    Dejstvo, da je sodišče v pravdi postavljenemu izvedencu naložilo, da

    oceni predpravdno izvedensko mnenje, na katero se v okviru svojih

    navedb sklicuje tožnik, toženec pa mu nasprotuje, lahko predstavlja

    le relativno procesno kršitev.

     
  • 51.
    VSL sklep II Cp 130/2004
    25.5.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50223
     
    zemljiška knjiga
    O uskladitvi zemljiškoknjižnega katastra s podatki zemljiške knjige

    sodišče ne odloča s sklepom.

     
  • 52.
    VSL sodba II Cp 1860/2004
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50196
    ZPP člen 450, 450/1, 451, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 453, 456, 450, 450/1, 451, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 453, 456.
    spor majhne vrednosti
    Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih

    pravdnih dejanj, stranka pa mora vsa dejstva in dokaze navesti v

    tožbi oziroma v odgovoru na tožbo, nato pa lahko vsaka stranka v roku

    8 dni vloži še po eno pripravljalno vlogo; tožeča stranka od prejema

    odgovora na tožbo, tožena pa od dne vročitve pripravljalne vloge

    tožeče stranke. Dejstva in dokazi, ki jih stranke ne navedejo v

    zgoraj omenjenih vlogah, se ne upoštevajo. Vendar pa mora biti

    stranka v vabilu na glavno obravnavo opozorjena na navedene

    posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti. Specifičen postopek,

    ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne

    listine, pa terja ustrezno razlago: predlog upnika (kasneje tožeče

    stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke)

    pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata pa razveljavitvenem

    sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v

    pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v

    kateri lahko navajata dejstva in dokaze, dejstva in dokazi iz

    morebitnih kasnejših vlog pa se ne upoštevajo.

     
  • 53.
    VSL sodba II Cp 2010/2004
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50928
    ZOR člen 200, 200. ZPP člen 154, 154/1, 158, 158/1, 165, 165/2, 154, 154/1, 158, 158/1, 165, 165/2.
    višina odškodnine - stroški postopka - uspeh v pravdi
    Tožnikove telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter

    zmanjšanje življenjskih aktivnosti v obsegu, kot ga je ugotovilo

    sodišče prve stopnje, terjajo glede na obstoječo sodno prakso

    prisoditev višje odškodnine, kot jo je prisodilo sodišče prve

    stopnje.

    V primeru, ko tožena stranka plača nesporni del odškodnine po

    vložitvi tožbe, se do tega trenutka kot tožnikov uspeh v pravdi (kar

    je pomembno za odločitev o povrnitvi stroškov) upošteva tudi ta

    plačani znesek, odtlej pa le tožnikov končni uspeh.

     
  • 54.
    VSL sklep III Cp 1099/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL48565
    ZIZ člen 71, 71/2, 71, 71/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    izbris firme - delež - odlog izvršbe
    Za ugotavljanje pasivnosti družbenika v izbrisani gospodarski družbi

    ne zadošča zgolj ugotovitev, da je imel družbenik majhen (konkretno

    10%) lastninski delež, temveč je treba (v okviru trditvene podlage)

    presoditi vse okoliščine, ki so vplivale na uskladitev družbe z

    določbami ZGD in preprečitev izbrisa. Ugoditev ugovoru po izteku roka

    je tista okoliščina, ki predstavlja posebno upravičen razlog za odlog

    izvršbe, vendar se izvršba lahko odloži najdlje za tri mesece in le

    enkrat.

     
  • 55.
    VSL sklep II Cp 164/2005
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50922
    ZPP člen 153, 153/1, 163, 163/7, 253, 253/1, 254, 254/2, 254/3, 153, 153/1, 163, 163/7, 253, 253/1, 254, 254/2, 254/3.
    dokaz z izvedencem - pravdni stroški - založitev predujma - povrnitev pravdnih stroškov
    Dokaz z izvedencem je primarno ustni dokaz, lahko pa da izvedenec

    izvid in mnenje tudi pisno pred obravnavo (prvi odastavek 253. člena

    ZPP). Če je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj v nasprotju,

    se pomanjkljivosti odpravijo z zaslišanjem izvedenca, če

    pomanjkljivosti tako ni mogoče odpraviti, se zahteva mnenje drugih

    izvedencev (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). Iz navedenih

    zakonskih določb izhaja, da je treba pisno izdelano mnenje in njegovo

    ustno obrazložitev ter morebitno dopolnitev obravnavati kot celoto -

    enoten dokaz. Znesek, ki bo potreben za izvedbo dokaza z izvedencem

    zato po oceni pritožbenega sodišča zajema tako predvidene stroške

    izdelave pisnega mnenja kot tudi stroške njegove ustne obrazložitve

    in morebitne dopolnitve.

     
  • 56.
    VSL sodba II Cp 830/2005
    25.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50203
    ZPSPP člen 24, 24. SPZ člen 24, 25, 65, 66, 24, 25, 65, 66.
    solastnina - odpoved najemne pogodbe
    V konkretnem primeru je bil predmet najemne pogodbe najem tožnikovega

    dvotretjinskega solastniškega deleža na nepremičnini, ki je v solasti

    obeh pravdnih strank, pri čemer med strankama tudi ni sporno, katere

    točno oziroma konkretno določene prostore in dele solastne

    nepremičnine je lahko toženec uporabljal in imel v svoji posesti na

    podlagi najemne pogodbe. Na ta način je toženec kot solastnik

    preostalega - enotretjinskega deleža pravno pridobil pravico do

    uporabe in posesti celotne nepremičnine oziroma tudi spornih

    prostorov in delov. V spornem primeru sta torej solastnika z najemno

    pogodbo implicite prejšnjo soposest solastne nepremičnine

    transformirala v izključno posest enega od solastnikov tudi na

    prostorih, ki so bili predmet najemne pogodbe (glej trditveno podlago

    tožbe, povzeto v prvostopne razloge, kateri toženec ni nasprotoval).

    Po prenehanju najemnega razmerja pa ni več podlage (v konkretnem

    primeru obligacijske) za takšno izključno posest toženca na solastni

    nepremičnini. Sodno varstvo spornega najemnega razmerja je tako

    opredeljeno tako z opisano zakonsko ureditvijo, kot tudi z opisano

    vsebino pogodbenega razmerja, kar pomeni, da je lahko tudi v tem

    pravdnem postopku najemodajalec - tožnik odpovedal najemno razmerje z

    enoletnim odpovednim rokom, kot to predvideva določba 24. člena

    Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, na katero se

    materialnopravno pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, in zahteval

    izročitev predmetnih prostorov nazaj v soposest kot enega od

    atributov tožnikove solastninske pravice, torej v stanje, kakršno je

    bilo, upoštevaje nespornost te okoliščine, pred sklenitvijo najemne

    pogodbe.

     
  • 57.
    VSL sodba I Cp 1482/2004
    25.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50355
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina za negmotno škodo
    Za tožniku prizadejanih več vreznin na glavi in levi strani vratu,

    kot posledico razbitja prazne steklenice na njegovi glavi, zaradi

    česar je trpel bolečine srednje intenzivnosti en dan, stalne bolečine

    manjše intenzivnosti pet dni, občasne bolečine pa še tri tedne tako,

    da bolečine manjše intenzivnosti komulativno znašajo en teden, pri

    čemer je bilo potrebno šivanje ran in odstranitev šivov ter trije

    pregledi pri zdravniku in en mesec težav pri česanju zaradi svežih

    občutljivih brazgotin, kar vse je zahtevalo 9 dni staleža, je

    primerna odškodnina v znesku 200.000,00 SIT in ne 350.000,00 SIT, kot

    jo je določilo sodišče prve stopnje, poleg odškodnine za strah v

    znesku 80.000,00 SIT in za skaženost 220.000,00 SIT. Višini odškodnin

    iz slednjih naslovov pritožbeno sodišče ni spreminjalo.

     
  • 58.
    VSC sklep Kp 148/2005
    24.5.2005
    kazensko procesno pravo
    VSC01186
    ZKP člen 506, 506/4, 506, 506/4.
    preklic pogojne obsodbe - poseben pogoj
    Če obsojenec v postopku za preklic pogojne obsodbe samo delno izpolni posebni pogoj (plača 400.000,00 SIT namesto dolžnih 611.330,00), in je zato pogojna obsodba preklicana, pa oškodovanec v pritožbenem postopku izjavi, da je z delnim plačilom zadovoljen in da razlike do polnega plačila ne terja več, ni več razloga za preklic pogojne obsodbe. Zato se sodba o preklicu razveljavi in se preklicni postopek ustavi.

     
  • 59.
    VSL sklep II Cp 5577/2005
    24.5.2005
    nepravdno pravo
    VSL51717
    ZNP člen 131, 131.
    določitev meje
    Predhodna ureditev oziroma poskus ureditve meje v upravnem postopku

    ni procesna predpostavka za sodni postopek.

     
  • 60.
    VSC sklep Kp 141/2005
    24.5.2005
    kazensko procesno pravo
    VSC01187
    KZ člen 217, 217/1, 234, 234a/1, 217, 217/1, 234, 234a/1. ZKP člen 169, 169/7, 169/10, 169, 169/7, 169/10.
    zahteva za preiskavo - zavrnitev - pristojnost okrožnega sodišča
    Če senat okrožnega sodišča pri odločanju o pomislekih preiskovalnega sodnika ugotovi, da ne gre za pravno predelitev, ki je navedena v zahtevi za preiskavo (poslovna goljufija po čl. 234 a KZ), se zavrne kot neutemeljena. Odločanje o tem, ali gre morda za drugo kaznivo dejanje (goljufija po 1. odst. 217. čl. KZ), za katero je pristojno okrajno sodišče, ni v pristojnosti senata okrožnega sodišča.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>