• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>
  • 41.
    VSL Sklep III Cp 1945/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48566
    ZD člen 142, 142. ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1.
    nadaljevanje postopka - smrt stranke
    Ker je dolžnik umrl, ko se je izvršilni postopek že začel (je v fazi

    pravnomočnosti sklepa o izvršbi), gre pa za zapustnikove dolgove,

    dedič iz pravnomočnega sklepa o dedovanju mora vstopiti v procesni

    položaj dolžnika, saj odgovarja za zapustnikove dolgove do višine

    podedovanega premoženja. Univerzalno nasledstvo pomeni tudi procesno

    nasledstvo in dedič se ne more upirati nadaljevanju postopka.

     
  • 42.
    VSL sodba II Cp 933/2004
    25.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50044
    ZOR člen 173, 177, 173, 177.
    odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost
    Razporeditev tožnika (policista) na preusmerjanje prometa na

    nepreglednem ovinku (preglednost je bila tako majhna, da ni bilo

    zagotovljeno varno ustavljanje) je opravljanje nevarne dejavnosti.

    Zavarovanec tožene stranke tožnika, ki je stal na levi strani ceste

    na zunanji strani ovinka, ni pravočasno opazil (če bi stal v sredini

    križišča bi bil še kasneje viden) in kljub znaku "stop" (tožnik ga je

    ustavljal s "stop" loparčkom v roki) ni uspel ustaviti.

     
  • 43.
    VSL sklep III Cp 2129/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48562
    ZPP člen 5, 169, 169/3, 5, 169, 169/3.
    oprostitev plačila sodne takse
    Stranka, ki predlaga taksno oprostitev, mora na zahtevo sodišča

    predložiti tudi dokazila o premoženjskem stanju svojega zakonca, ne

    glede na to, ali je to sodišču znano iz drugih postopkov.

     
  • 44.
    VSL sklep II Cp 2319/2005
    25.5.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50224
    ZOR člen 371, 371. ZD člen 220, 224, 220, 224. ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba - pogoj - dedovanje - pravnomočen sklep o dedovanju - zahtevek - zastaralni rok
    V konkretnem primeru ni izkazana verjetnost tožbenega zahtevka na

    izstavitev zemljiškoknjižne listine. Sodišče je namreč vezano na

    pravnomočni sklep o dedovanju, tožeča stranka pa ne zatrjuje nobenega

    od obnovitvenih razlogov v smislu 224. člena ZD in tudi ne gre za

    nobenega v ZD naštetih primerov, v katerih je mogoče doseči spremembo

    pravnomočnega sklepa o dedovanju (kasneje najdena oporoka, novi

    dedič). Zahtevek za realizacijo dogovora med dediči pa je zastaral,

    ko je potekel splošni zastaralni rok.

     
  • 45.
    VSL sodba II Cp 2010/2004
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50928
    ZOR člen 200, 200. ZPP člen 154, 154/1, 158, 158/1, 165, 165/2, 154, 154/1, 158, 158/1, 165, 165/2.
    višina odškodnine - stroški postopka - uspeh v pravdi
    Tožnikove telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter

    zmanjšanje življenjskih aktivnosti v obsegu, kot ga je ugotovilo

    sodišče prve stopnje, terjajo glede na obstoječo sodno prakso

    prisoditev višje odškodnine, kot jo je prisodilo sodišče prve

    stopnje.

    V primeru, ko tožena stranka plača nesporni del odškodnine po

    vložitvi tožbe, se do tega trenutka kot tožnikov uspeh v pravdi (kar

    je pomembno za odločitev o povrnitvi stroškov) upošteva tudi ta

    plačani znesek, odtlej pa le tožnikov končni uspeh.

     
  • 46.
    VSL sklep III Cp 2529/04
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48553
    ZIZ člen 64, 65, 168/3, 64, 65, 168/3.
    ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - napotitev na pravdo
    S predložitvijo notarsko overjenih izvodov kupoprodajnih pogodb, ki

    se bile sklenjene pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka, s

    trditvami o posesti spornih nepremičnin, kot tudi z že podanim

    predlogom za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, so

    tretje obstoj zatrjevane pravice, ki naj bi preprečevala izvršbo,

    verjetno izkazale, zato jim je treba omogočiti, da njen obstoj

    dokazujejo v pravdi.

     
  • 47.
    VSL sklep III Cp 362/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48541
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 312, 313, 314, 314, 315, 316, 317, 318, 311, 312, 313, 314, 314, 315, 316, 317, 318.
    izvršba - pobot - razlogi za ugovor
    V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, bi

    lahko dolžnik z materialnopravnim pobotnim ugovorom uspel le v

    primeru, če njegova nejudikatna terjatev ne bi bila sporna. Da lahko

    pride do pobotanja, morajo biti namreč glede terjatev, ki si stojijo

    nasproti, izpolnjeni določeni pogoji, med katere sodi po pravni

    teoriji in sodni praksi tudi likvidnost v pobot ugovarjane terjatve.

    Ker je upnik v odgovoru na ugovor obstoj dolžnikove v pobot

    ugovarjane terjatve izrecno zanikal, ta ni likvidna, zato mora

    dolžnik njen obstoj najprej dokazati v pravdi.

     
  • 48.
    VSL sodba I Cp 1886/05
    25.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51142
    ZOR člen 645, 645.
    gradbena pogodba
    Toženka ne more ugovarjati kvaliteti in obsegu del, ki jih v skladu z

    gradbeno pogodbo potrdil nadzornik, ki je istočasno pooblaščenec

    naročnika.

     
  • 49.
    VSL sklep II Cp 1789/2004
    25.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50943
    ZOR člen 170, 199, 170, 199. ZZDej člen 47, 47/4, 47, 47/4.
    odgovornost za drugega
    Ker sodišče ni obrazložilo, zakaj je tožnikovo nesodelovanje

    pripomoglo k nastanku škode, sodba nima razlogov o odločilnih

    dejstvih. Tožnik je namreč zatrjeval, da ga pred operacijo zdravnica

    ni pregledala, ampak ga je pred anastezijo spraševala, kakšno

    operacijo bo imel in kakšno anastezijo naj mu da. Sodišče naj tudi

    upošteva, da gre za pogodbeno razmerje med zdravstveno ustanovo in

    pacientom, ki med drugim obsega tudi predhodno obveščenost pacienta o

    možnih metodah zdravljenja, posledicah in učinkih.

     
  • 50.
    VSL sodba II Cp 830/2005
    25.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50203
    ZPSPP člen 24, 24. SPZ člen 24, 25, 65, 66, 24, 25, 65, 66.
    solastnina - odpoved najemne pogodbe
    V konkretnem primeru je bil predmet najemne pogodbe najem tožnikovega

    dvotretjinskega solastniškega deleža na nepremičnini, ki je v solasti

    obeh pravdnih strank, pri čemer med strankama tudi ni sporno, katere

    točno oziroma konkretno določene prostore in dele solastne

    nepremičnine je lahko toženec uporabljal in imel v svoji posesti na

    podlagi najemne pogodbe. Na ta način je toženec kot solastnik

    preostalega - enotretjinskega deleža pravno pridobil pravico do

    uporabe in posesti celotne nepremičnine oziroma tudi spornih

    prostorov in delov. V spornem primeru sta torej solastnika z najemno

    pogodbo implicite prejšnjo soposest solastne nepremičnine

    transformirala v izključno posest enega od solastnikov tudi na

    prostorih, ki so bili predmet najemne pogodbe (glej trditveno podlago

    tožbe, povzeto v prvostopne razloge, kateri toženec ni nasprotoval).

    Po prenehanju najemnega razmerja pa ni več podlage (v konkretnem

    primeru obligacijske) za takšno izključno posest toženca na solastni

    nepremičnini. Sodno varstvo spornega najemnega razmerja je tako

    opredeljeno tako z opisano zakonsko ureditvijo, kot tudi z opisano

    vsebino pogodbenega razmerja, kar pomeni, da je lahko tudi v tem

    pravdnem postopku najemodajalec - tožnik odpovedal najemno razmerje z

    enoletnim odpovednim rokom, kot to predvideva določba 24. člena

    Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, na katero se

    materialnopravno pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, in zahteval

    izročitev predmetnih prostorov nazaj v soposest kot enega od

    atributov tožnikove solastninske pravice, torej v stanje, kakršno je

    bilo, upoštevaje nespornost te okoliščine, pred sklenitvijo najemne

    pogodbe.

     
  • 51.
    VSL sklep III Cp 578/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48558
    ZPP člen 5, 168, 168/3, 5, 168, 168/3.
    sodna taksa - oprostitev
    Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks mora sodišče skrbno

    presoditi vse okoliščine, zlasti pa mora upoštevati vrednost spornega

    predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja, in dohodke ter

    premoženje, ki ga imajo stranke in njeni družinski člani (5. odstavek

    168. člena ZPP). Pravno pomembne okoliščine za odločanje o predlogu

    za oprostitev plačila sodnih taks so v citirani določbi naštete le

    primeroma. Po oceni pritožbenega sodišča ne more biti nobenega dvoma,

    da mednje sodi tudi dejstvo, ki ga izpostavlja pritožnica v pritožbi,

    to je večje število izvršilnih zadev, v katerih je vložila ugovor

    tretjega in predlog za odlog izvršbe.

     
  • 52.
    VSL sklep I Kp 1616/2004
    25.5.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22655
    KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1.
    povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza
    Ravnanja kolesarke tudi ni mogoče primerjati s peščevim prečkanjem

    ceste, kot je to storil izvedenec K. in kot to zatrjuje v obtožnem

    predlogu državni tožilec, ko obdolžencu očita preveliko hitrost in

    vožnjo po levem voznem pasu, ko je kolesarka pred prehodom za pešce

    prečkala cesto. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je

    kolesarka peljala v isti smeri kot obdolženec, bi morala peljati po

    cestišču, ter se pred nameravanim zavijanjem v levo prepričati, če to

    lahko varno stori tako, da bi najprej pogledala nazaj in šele, če bi

    ji oddaljenost obdolženčevega vozila to dopuščala, pravočasno in

    nedvoumno nakazala spremembo smeri vožnje z roko in se pomakniti

    proti sredini. Ker pa izvedeni dokazi ne potrjujejo, da bi ravnala

    tako, se nakazuje, da je kolesarka kršila dolžnostno ravnanje, ker je

    zapeljala čez cesto pred prehodom za pešce in se torej nakazuje, da

    je vzrok za nezgodo njena nepravilna vožnja. Takšno njeno

    protipredpisno ravnanje pa je lahko zmanjšalo možnost, da bi

    obdolženec pravočasno predvidel nevarnost. Zato bi bilo potrebno

    skrbneje pretehtati ali je ravnanje kolesarke za obdolženca

    predstavljalo presenečenje, kot se zagovarja tudi sam, oziroma bi

    sodišče moralo ugotoviti, v kolikšni meri je bilo takšno nepravilno

    ravnanje kolesarke glede na konkretne okoliščine za obdolženca

    predvidljivo.

     
  • 53.
    VSL sodba I Cp 336/2005
    25.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50360
    ZPP člen 214, 214/1, 214, 214/1. Uredba o taksi za obremenjevanje vode člen 7, 7/6, 7, 7/6.
    taksa - dejstva - zastaranje
    Materialnopravno podlago za rešitev spornega pravnega razmerja

    predstavljata Odlok o odstranjevanju odpadkov v Občini Tržič in

    Uredba o taksi za obremenjevanje vode, iz katerih izhaja, da je

    tožeča stranka upravičena uporabnikom zaračunavati strošek odvoda

    odpadkov in republiško takso za obremenjevanje vode (glej zlasti 6.

    odstavek 7. člena novelirane Uredbe).

     
  • 54.
    VSL Sklep III Cp 1865/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL48567
    ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27, 27/1, 27/4.
    izvršilni postopek - prekinitev izvršbe - izbris firme - nadaljevanje izvršbe
    Vprašanja glede pasivnosti družbenika in s tem povezanim prehodom

    obveznosti izbrisane družbe na družbenika so vsebinska vprašanja, ki

    se obravnavajo v okviru ugovornega postopka, saj je od njih odvisna

    utemeljenost predloga za izvršbo. O teh vprašanjih zato sodišče ne

    more odločati v okviru odločanja o čisto procesnem vprašanju

    nadaljevanja izvršbe z družbeniki izbrisane gospodarske družbe.

     
  • 55.
    VSL sklep I Cp 1352/2004
    25.5.2005
    sodne takse
    VSL50557
    ZST člen 32, 32/3, 32, 32/3. ZPP člen 168, 168.
    oprostitev plačila sodne takse
    Če mora dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost

    nerazdelna, zato mora sodišče, ko odloča o taksni oprostitvi, oceniti

    plačilno sposobnost vsake od njih v primerjavi s celotnim dolgovanim

    zneskom sodne takse.

     
  • 56.
    VSL sklep III Cp 1452/2005
    25.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48571
    URS člen 22, 22. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
    varstvo pravic - ustavitev izvršbe
    Tudi v izvršilnem postopku velja načelo kontradiktornosti postopka,

    zato mora sodišče, ki prejme vlogo dolžnikovega dolžnika, iz katere

    izhaja, da naj bi bila dolžnikova obveznost v celoti poravnana, le-to

    pred odločitvijo vročiti upniku v odgovor.

     
  • 57.
    VSL sklep II Cp 2460/2005
    25.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50945
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
    začasna odredba - nevarnost - nepremičnina - hipoteka
    Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v

    pritožbi neprerekana ugotovitev o sklenitvi kreditne pogodbe, ki je

    bila zavarovana s hipoteko, v času, ko je toženec že imel dolg do

    tožeče stranke, kaže na namen tožene stranke onemogočiti ali otežiti

    izterjavo vtoževane terjatve. Upoštevajoč datum vknjižbe sporazuma v

    notarskem zapisu (22.2.2000), ne gre za zatečeno stanje iz časa,

    preden je toženec povzročil škodo svojim upnikom.

     
  • 58.
    VSC sklep Kp 141/2005
    24.5.2005
    kazensko procesno pravo
    VSC01187
    KZ člen 217, 217/1, 234, 234a/1, 217, 217/1, 234, 234a/1. ZKP člen 169, 169/7, 169/10, 169, 169/7, 169/10.
    zahteva za preiskavo - zavrnitev - pristojnost okrožnega sodišča
    Če senat okrožnega sodišča pri odločanju o pomislekih preiskovalnega sodnika ugotovi, da ne gre za pravno predelitev, ki je navedena v zahtevi za preiskavo (poslovna goljufija po čl. 234 a KZ), se zavrne kot neutemeljena. Odločanje o tem, ali gre morda za drugo kaznivo dejanje (goljufija po 1. odst. 217. čl. KZ), za katero je pristojno okrajno sodišče, ni v pristojnosti senata okrožnega sodišča.

     
  • 59.
    VSL sodba I Cpg 336/2004
    24.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL06250
    ZOR člen 185, 186, 324, 939, 185, 186, 324, 939. ZZVZZ člen 12, 61, 62, 86, 92, 12, 61, 62, 86, 92.
    odškodninski zahtevek
    ZZVZZ povračilni zahtevek zdravstvenega zavoda (ali zavarovalnice -

    glej 62. člen citiranega zakona) ureja drugače, kot ureja odškodnino

    za premoženjsko škodo, izraženo v denarju, za neposrednega

    oškodovanca po Zakonu o obligacijskih razmerjih v poglavju o

    povračilu gmotne škode (185. člen in nadaljnji). Pritožba zmotno

    meni, da sta tožnici vstopili v pravice svojih zavarovancev, pri

    čemer se očitno sklicuje na določilo 1. odstavka 939. člena ZOR in

    186. člena ZOR. Tožnici, katerih odškodninske zahtevke specialno

    ureja zakon, ki ga je uporabilo tudi prvostopno sodišče, sta proti

    toženi stranki uveljavili svoja odškodninska zahtevka (glej 2.

    odstavek 92. člena citiranega zakona) in je vprašanje zamude treba

    presojati po določbah ZOR o dolžniški zamudi in ne po določbah ZOR,

    ki se nanašajo na uveljavljanje odškodnine po obligacijskopravnih

    določilih.

     
  • 60.
    VSC sklep Kp 148/2005
    24.5.2005
    kazensko procesno pravo
    VSC01186
    ZKP člen 506, 506/4, 506, 506/4.
    preklic pogojne obsodbe - poseben pogoj
    Če obsojenec v postopku za preklic pogojne obsodbe samo delno izpolni posebni pogoj (plača 400.000,00 SIT namesto dolžnih 611.330,00), in je zato pogojna obsodba preklicana, pa oškodovanec v pritožbenem postopku izjavi, da je z delnim plačilom zadovoljen in da razlike do polnega plačila ne terja več, ni več razloga za preklic pogojne obsodbe. Zato se sodba o preklicu razveljavi in se preklicni postopek ustavi.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>