Zmotne so trditve, da bi morala Občina I. kot nelastnik zahtevo tožnika odstopiti lastniku, to je Republiki Sloveniji, kajti za tak odstop zahteve ne obstoji nikakršna pravna podlaga. Nepravilno se tožnik sklicuje na določbo 25. in 66.čl. ZUP, kajti v tem primeru ne gre za postopanje v upravnem postopku, kot zmotno meni tožnik.
KZ člen 217, 217/1, 234, 234a/1, 217, 217/1, 234, 234a/1. ZKP člen 169, 169/7, 169/10, 169, 169/7, 169/10.
zahteva za preiskavo - zavrnitev - pristojnost okrožnega sodišča
Če senat okrožnega sodišča pri odločanju o pomislekih preiskovalnega sodnika ugotovi, da ne gre za pravno predelitev, ki je navedena v zahtevi za preiskavo (poslovna goljufija po čl. 234 a KZ), se zavrne kot neutemeljena. Odločanje o tem, ali gre morda za drugo kaznivo dejanje (goljufija po 1. odst. 217. čl. KZ), za katero je pristojno okrajno sodišče, ni v pristojnosti senata okrožnega sodišča.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
Če sodišče prve stopnje ni opravilo soočenja med pričami glede posameznih neskladnih okoliščin, in ni dokazno ocenilo spremembe v izpovedbah posameznih prič glede nebistvenih okoliščin, ne gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka niti po 11. tč. 1. odst. 371. čl. niti po 2. odst. 371. čl. ZKP.
V skladu z dogovorom v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni med strankama, bi toženec konkurenčno klavzulo kršil, če bi v času 10 mesecev po prenehanju delovnega razmerja za svoj ali tuj račun opravljal dela in sklepal posle, pri katerih bi izrabljal tehnično - tehnološko in poslovno znanje, ter poslovne veze, ki jih je pridobil z delom ali v zvezi z delom pri delodajalcu. Tožeča stranka ni dokazala, da bi tožnik pri novem delodajalcu v resnici izrabljal tehnično - tehnološko in poslovno znanje ter poslovne zveze, ki jih je pridobil z delom ali v zvezi z delom pri tožeči stranki. Takšne izrabe ni mogoče kar domnevati, niti v primeru, ko se delavec dejansko zaposli pri družbi, ki prejšnjemu delodajalcu prevzame stranke. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule neutemeljen.
Določbe čl. 207 ZOZ določa pravna podlaga solidarne odgovornosti naročnika in izvajalca del po podjemni pogodbi in se ne nanaša le na odgovornost naročnika in izvajalca gradbene pogodbe, kot ene od podvrst podjemne pogodbe.
Učinki zastopanja pa so lahko le takšni, da je na njihovi podlagi lahko zavezan le zastopani (v konkretnem primeru lastnik objekta), ne pa zastopnik sam (1. in 2. odst. v času spornega razmerja veljavnega 85. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR). Zastopnikova obveznost pa je le v tem, da mora obvestiti drugo stranko, da zastopa v imenu zastopane stranke (3. odst. 85. čl. ZOR), v obravnavanem primeru je tožena stranka to storila, saj je navedla, da v okviru upravljanja zastopa lastnika nasproti tretjim osebam.
Izpodbijana sodba je bila toženi stranki vročena dvakrat, drugič očitno zato, ker je odvetnik vrnil njemu vročeno sodbo s sporočilom, da mu je tožena stranka preklicala pooblastilo v obravnavani pravdni zadevi. Ker je bila izpodbijana sodba toženi stranki že 1.3.2004 pravilno vročena, njena ponovna vročitev ne more imeti učinka v tem smislu, da bi tožena stranka pridobila nov rok za pritožbo zoper sodbo.
Z izvršilnim naslovom je pravnomočno ugotovljeno, da sta nični menjalna pogodba in prodajna pogodba. Gre za ugotovitveno sodbo, ki sploh ni izvršljiva, saj ne vsebuje nobenega dajatvenega povelja in je zato pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja zavrne.
Če bo upnica hotela doseči vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, bo morala z izbrisno tožbo na podlagi že pravnomočne ugotovitvene sodbe o ničnosti menjalne in kupne pogodbe zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov, torej zahtevati, naj se vknjižba, ki je bila opravljena na podlagi ničnih pogodb in s to vknjižbo povezani vpisi izbrišejo.
Sodišče prve stopnje je v sklepu pravilno navedlo, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov za predlog, s katerim je predlagal, da se izvršba opravi z novim izvršilnim sredstvom, ker ti stroški glede na to, da je ta predlog vložil v 3 mesecih po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in se izvršba s prodajo premičnin še ni začela, niso bili potrebni.