• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 14
  • >
  • >>
  • 81.
    VSL sodba I Cp 1498/2004
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51155
    ZOR člen 120, 210/4, 214, 1016, 1016/2, 120, 210/4, 214, 1016, 1016/2. ZJSRS člen 19, 19.
    kondikcijski zahtevek
    Razmerje med tožečo stranko (Jamstveni sklad RS) in dolžnikom

    (delodajalec) je mogoče primerjati s poroštvenim razmerjem, kolikor

    Zakon o jamstvenem skladu RS ne vsebuje posebnih določil.

     
  • 82.
    VSL sklep II Cp 2033/2004
    18.5.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50211
    SZ člen 58, 125, 125/1, 58, 125, 125/1. SZ-1 člen 111, 173, 173/1, 111, 173, 173/1.
    denacionalizacija stanovanja - prodaja stanovanja - veljavnost določil najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja
    Določbo prvega odstavka 125. člena SZ (oz. 173. člena SZ-1) je treba

    razlagati tako, da je novi lastnik upravičen do sklenitve najemne

    pogodbe z najemnikom, vendar z enakimi pogodbenimi določili. Če

    najemnik odkloni pogodbo, ki mu je predložena v skladu s SZ, potem je

    šteti, da biva v stanovanju nezakonito po 58. členu SZ oz. 111. členu

    SZ-1.

     
  • 83.
    VSL sodba I Cp 1737/04
    18.5.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL51166
    ZD člen 62, 64, 62, 64.
    pisna oporoka pred pričami - veljavnost oporoke
    Za upoštevanje določene listine kot veljavne oporoke morajo biti

    izpolnjeni naslednji pogoji:

    - da oporočitelj izjavi voljo o vsebini, ki jo je mogoče šteti za

    vsebino oporočnega razpolaganja s premoženjem;

    - da je oporočitelj pri tem hotel narediti oporoko (animus testandi),

    - da je izjava volje podana v eni izmed oblik, ki jih določa ZD v

    okoliščinah, ki jih za veljavnost take oblike določa ZD.

    Ni pogoj za upoštevanje določene listine kot veljavne, da je ta

    zakonito razglašena.

     
  • 84.
    VSL sodba I Cp 454/05
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51149
    ZOR člen 277, 371, 414, 562, 562/1, 277, 371, 414, 562, 562/1.
    kreditna pogodba - solidarna odgovornost za obveznosti - zapadlost obveznosti - zastaranje - posojilo
    Iz posojilne pogodbe je razvidno, da je druga toženka podpisala

    pogodbo kot solidarna dolžnica, zato se v razmerju do tožeče stranke

    ne more razbremeniti obveznosti plačila celotnega dolga. Tisti, ki je

    v zavezi solidarnosti, pri vračilu take obveznosti ne bo mogel

    sklicevati, da je odplačeval svoj delež oziroma prevalil breme

    odplačevanja na drugega posojilojemalca.

     
  • 85.
    VSL sodba II Cp 1337/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50227
    ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Odmera odškodnine poteka na dveh ravneh: konkretni in abstraktni. To

    pomeni, da je treba pri določitvi odškodnine upoštevati intenzivnost

    in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu, glede na vse

    konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, vse

    s ciljem, da se pri njem doseže zadoščenje, ki bo te bolečine

    odpravilo ali vsaj omililo. Hkrati pa mora biti odškodnina določena

    objektivno, in sicer glede na razmerje med manjšimi, večjimi in

    katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in glede na primerjavo

    z odškodninami, ki se prisojajo v podobnih škodnih primerih.

     
  • 86.
    VSL sodba I Cp 1569/2005
    18.5.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50602
    SZ člen 6, 147, 147/3, 6, 147, 147/3, 6, 147, 147/3.
    odkup stanovanja
    V primeru smrti imetnika stanovanjske pravice po uveljavitvi SZ,

    vnukinja kot uporabnica nima pravice do sklenitve kupoprodajne

    pogodbe.

     
  • 87.
    VSL sklep I Cp 961/2005
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51130
    OZ člen 197, 197.
    verzija
    Kljub temu, da gre za verzijski zahtevek, pa je za pravilno

    ugotovitev višine potrebno oceniti otrokove potrebe v kritičnem

    obdobju, druge dohodke za njegovo preživljanje (denarna pomoč) in

    zmožnosti obeh staršev. Način ugotavljanja utemeljenosti verzijskega

    zahtevka po višini je pravzaprav isti kot pri določitvi višine

    preživnine.

     
  • 88.
    VSL sodba I Cp 2015/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50601
    ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
    pravočasnost - navedba pravdnih strank - nova dejstva
    Da znesek 253.753,30 SIT v navedeni prilogi pod kolono "vplačila"

    dejansko ne predstavlja vplačila, temveč le preknjižbo tega

    dolgovanega zneska v sporne terjatve, tožeča stranka ni pojasnila

    pred sodiščem prve stopnje niti ni predložila novega izpiska, ki bi

    izkazoval drugačno stanje na tekočem računu, kot ga je zatrjevala in

    izkazovala tožena stranka. Pritožbene navedbe tako predstavljajo

    pritožbeno novoto in jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi

    odstavek 337. člena ZPP). Tožeča stranka namreč tudi ni pojasnila,

    zakaj tega brez svoje krivde ni mogla pravočasno navesti pred

    sodiščem prve stopnje.

     
  • 89.
    VSL sklep II Cp 1407/2005
    18.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50213
    SPZ člen 30, 34, 30, 34.
    motenje posesti - pravni interes
    Bistvo posestnega varstva je v vzpostavitvi prejšnjega stanja in v

    prepovedi izvrševanja nadaljnjega motenja. V obravnavanem primeru bi

    zato imelo posestno varstvo, ki ga zahteva tožeča stranka, smisel

    samo v primeru, če bi še obstajal interes tožeče stranke na izvajanju

    svoje dejavnosti v planinskem domu. Če pa tega interesa tožeča

    stranka nima več, v posledici česar tudi ni volje po nadaljnjem

    izvrševanju posesti, je potrebno tožbeni zahtevek tožeče stranke v

    celoti zavrniti že iz tega razloga.

     
  • 90.
    VSL sodba II Cp 1447/2004
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51000
    ZOR člen 154, 154/1, 192, 154, 154/1, 192. ZLS člen 20, 20. ZJC člen 5, 13, 40, 44, 5, 13, 40, 44.
    vzdrževanje cest - deljena odgovornost
    Tožena stranka je tista, ki ni vzdrževala in popravljala pločnika,

    kot je to njena zakonska dolžnost (primerjaj 20. člen Zakona o

    lokalni samoupravi ter 5., 13., 40. in 44. člen Zakona o javnih

    cestah). Če bi bil pločnik redno vzdrževan, do padca ne bi prišlo.

    Tožena stranka je torej odgovorna v smislu prvi odstavek 154. člena

    Zakona o obligacijskih razmerjih. Res pa je treba odgovornost

    upoštevati tako pri presoji odgovornosti povzročitelja kakor tudi

    oškodovanca (192. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je prispevek

    tožnice k nastanku škodnega dogodka ocenilo v višini 30 %. Pri tem je

    ugotovilo, da je bilo v času dogodka svetlo, da je bilo vreme lepo,

    ter da bi ob tako neravnem delu sicer načeloma urbane površine, kot

    je bil konkretni pločnik, povprečni pešec sicer moral izkazovati

    nekoliko večjo skrbnost pri hoji, predvsem ob dejstvu, da ne gre za

    njegovo vsakodnevno pot, ampak za pot, ki jo uporablja le sem in tja,

    hkrati pa je upoštevalo tudi dejstvo, da od povprečnega pešca, v

    situaciji, kot je predmeten, ni mogoče pričakovati, da bi popolno

    pozornost na nedeljskem sprehodu po urbanem naselju posvečal le tlom,

    da torej ne bi govoril ali občasno pogledal vstran. Sodišče prve

    stopnje tožnici ni očitalo hude malomarnosti, to je skrajne

    nepazljivosti, torej zanemarjanja tiste pazljivosti in skrbi, ki se

    pričakuje od vsakega človeka, ampak opustitev pazljivosti, ki se

    zahteva od posebno skrbnega in pazljivega človeka. Ob taki

    opredelitvi soprispevka tožnice, ter na drugi strani ob upoštevanju

    teže opustitve dejanj tožene stranke, je prispevek tožnice k nastanku

    škodnega dogodka tako majhen, da ga ni mogoče opredeliti v večji

    višini, kot je to že storilo sodišče prve stopnje.

     
  • 91.
    VSL sodba in sklep II Cp 691/2005
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50027
    ZOR člen 200, 200.
    negmotna škoda - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Zavrnjena je bila pritožba zoper odmero odškodnine, ugodeno je bilo

    pritožbi in znižan prisojeni znesek odškodnine le zaradi napake pri

    odštetju valoriziranega plačanega dela odškodnine.

     
  • 92.
    VSL sklep II Cp 1421/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50920
    ZPP člen 168, 168/1, 168/5, 168, 168/1, 168/5.
    oprostitev plačila stroškov postopka
    Ker sta tožnik in njegova žena brezposelna, ker nimata premoženja,

    ker tožnik ni upravičen do denarnega nadomestila, ker je (bil) edini

    prihodek družine denarna socialna pomoč v znesku 87.044,00 SIT

    mesečno, upoštevaje vrednost spornega predmeta 2.063.688,00, so

    izpolnjeni pogoji za njegovo oprostitev plačila stroškov postopka po

    določbah prvega in petega odstavka 168. člnea ZPP.

     
  • 93.
    VSL sodba II Cp 1984/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50936
    ZOR člen 262, 262/1, 371, 262, 262/1, 371. ZPP člen 154, 154/1 155, 155/1, 443, 458, 458/1, 154, 154/1 155, 155/1, 443, 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti - dejansko stanje - stroški postopka - zastaranje terjatve
    Obveznost toženke temelji na pgodbenem razmerju. Priznati je treba

    samo tiste pravdne stroške, ki so bili potrebni.

     
  • 94.
    VSL sodba I Cp 1401/04
    18.5.2005
    obligacijsko pravo - stvarno pravo
    VSL51146
    ZTLR člen 14, 14/1, 39, 39/2, 14, 14/1, 39, 39/2. ZOR člen 210, 214, 219, 210, 214, 219.
    uporaba tuje stvari v svojo korist - solastninska pravica - neupravičena pridobitev - stanovanjska pravica
    Odločba nepravdnega sodišča, s katero je bila toženki dodeljena

    stanovanjska pravica, ne predstavlja podlage za brezplačno uporabo

    stanovanja. Takšne odločbe niso predstavljale pravne podlage za

    brezplačno uporabo niti v primeru, ko je sodišče po razvezi zakonske

    zveze enega od zakoncev določilo za imetnika stanovanjske pravice na

    prejšnjih družbenih stanovanjih, saj so tudi taki imetniki morali

    plačevati stanarino za družbeno stanovanje oz. po spremembi

    stanovanjske zakonodaje najemnino. Navedeno pa še toliko bolj velja

    za stanovanja v zasebni lasti. Za uporabo teh stanovanj je uporabnik

    moral (so)lastniku plačevati ustrezno odmeno na podlagi njunega

    dogovora, drugače pa na podlagi zakonskih določb o neupravičeni

    obogatitvi po kriterijih, ki veljajo za tržno najemnino. Toženka mora

    zato kljub odločbi nepravdnega sodišča tožniku povrniti korist, ki jo

    je imela z brezplačno uporabo tožnikovega solastniškega deleža.

     
  • 95.
    VSL sklep IV Cpg 42/2005
    18.5.2005
    sodni register
    VSL05628
    ZSReg člen 9, 9/2, 9, 9/2. ZFPPod člen 28, 28.
    uradna dolžnost
    Pritožnica zmotno meni, da ima sodišče v postopku, ki ga vodi po

    uradni dolžnosti, možnost odločiti o izbrisu ali neizbrisu po prostem

    preudarku.

     
  • 96.
    VSL sodba II Cp 1584/2004
    18.5.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50921
    ZOR člen 371, 371. SZ člen 123, 123/1, 123, 123/1.
    odkup stanovanja - prekluzivni rok - zastaranje
    Da bi bilo mogoče ugoditi tožbenemu zahtevku za odkup stanovanja po

    določilih SZ, bi morala tožnica najprej izkazati, da je vložila

    zahtevo za odkup stanovanja v prekluzivnem roku dveh let (oz.

    podaljšanem do 8.1.1995), nato pa, da je vložila tožbo za odkup

    stanovanja v roku petih let, odkar je bila njena zahteva za odkup

    zavrnjena. Nasprotna tožba v drugi pravdni zadevi za vrnitev

    stanovanja in sklenitev najemne pogodbe za sporno stanovanje ni mogla

    pretrgati zastaranja sporne terjatve.

     
  • 97.
    VSC sodba Cp 566/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01123
    ZZZDR člen 4, 102, 103, 4, 102, 103. OZ člen 185, 185/2, 185, 185/2.
    deljena odgovornost - povrnitev škode - odgovornost staršev - sokrivda - odgovornost za psa - škoda, nastala po domači živali
    Toženkina odškodninska odgovornost temelji na dejstvu, da je imetnica psa kot toženkina zavarovanka, opustila ustrezno nadzorstvo nad psom.

    Tožničina mati, ki je mladoletno tožnico pustila na dvorišču samo, kljub vedenju, da se tam zraven nahaja pes na verigi, do katerega je prost dostop, je svojo starševsko dolžnost glede skrbi v zvezi z varstvom otroka opravljala s premalo mero skrbnosti, ne glede na dejstvo, da se je otrok s tem psom že večkrat pred tem igral in da se je pes smatral za nenevarnega.

     
  • 98.
    VSL sodba I Cp 1286/2005
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50583
    ZOR člen 200, 203, 200, 203.
    negmotna škoda
    V zvezi s poškodbo - zvin vratne hrbtenice je bila tožniku prisojena

    odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti v znesku 300.000,00

    SIT, za strah 150.000,00 SIT in za duševne bolečine za zmanjšanje

    življenjskih aktivnosti 900.000,00 SIT, skupno 1,350.000,00 SIT

    odškodnine.

     
  • 99.
    VSL sklep I Cp 914/2005
    18.5.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50349
    ZPP člen 8, 355, 8, 355.
    posojilna pogodba - izpolnitev obveznosti - neizpolnitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    V postopku pred sodiščem prve stopnje so ostale dokazno neocenjene

    izpovedbe tožencev in listina. Sodišče prve stopnje tudi ni

    upoštevalo pri izračunu dolga posameznih zneskov, plačanih na račun

    zamudnih obresti.

    Čeprav toženca nista podala pripomb na izvedensko mnenje, to sodišče

    prve stopnje ni razbremenilo dolžnosti, da oceni vse predlagane

    pravnorelevantne dokaze o tem, v kakšnem delu je bila poplačana

    terjatev tožnikov.

     
  • 100.
    VSL sodba I Cp 1609/04
    18.5.2005
    STVARNO PRAVO
    VSL51171
    ZTLR člen 28, 28/4.
    pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovalna doba
    Na skupni seji Zveznega sodišča, vrhovnih sodišč republik in pokrajin in Vrhovnega vojaškega sodišča dne 9. in 10.12.1982 je bil sprejet sklep, da se ZTLR od uveljavitve uporablja za roke priposestvovanja, ki so začeli teči pred njegovo uveljavitvijo, če do tega trenutka niso pretekli. ZTLR se je torej uporabljal le glede rokov priposestvovanja ne pa celovito, kot meni pritožba. Zato tudi ni pravilno stališče, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati pravila 1500 paragrafa ODZ. Za odločitev pomembna ugotovitev sodišča prve stopnje je, da je

    leta 1977 zemljiškoknjižna lastnica podarila toženki sporno nepremičnino, kar je bila podlaga za vpis parcele v zemljiškoknjižni vložek, kjer je bila kot lastnica vpisana toženka. Sodišče prve stopnje je nadalje zaključilo, da je bila toženka ob pridobitvi te nepremičnine v dobri veri, zaradi česar tožeča stranka zoper njo ne more uveljavljati priposestvovanja glede na pravilo 1500 paragrafa ODZ. Sklicevanje na slabo vero prodajalke ni relevantno, saj je odločilna dobra vera pridobitelja - zaključkov sodišča prve stopnje o tem pa pritožba ni uspela izpodbiti.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 14
  • >
  • >>