• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 14
  • >
  • >>
  • 101.
    VSL sklep II Cp 1835/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51641
    ZOR člen 173, 177, 177/2, 177/3, 173, 177, 177/2, 177/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    objektivna odgovornost - skok s padalom - oprostitev odgovornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi sodbe
    Nedvomno pomeni skakanje s padalom nevarno dejavnost, zaradi česar je tožena stranka, ki je organizirala to dejavnost v okviru usposabljanja vojaških policistov, odgovorna ne glede na krivdo. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov glede ugovora tožene stranke, da je prosta odgovornosti, ker je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca samega (2. odstavek 177. člena ZOR) oziroma delno prosta odgovornosti zaradi njegove delne krivde (3. odstavek 177. člena ZOR), zaključilo le, da "procesno gradivo tožene stranke ni bilo v zadostni meri prepričljivo, da bi se lahko razbremenila svoje odgovornosti, torej ni dokazala, da bi škoda nastala zaradi kakšnega neodvrnljivega ali nepričakovanega dogodka" in da "tudi ne more vzdržati trditev, da naj bi bil tožnik delno ali v celoti kriv za škodo (177. člen ZOR)," ker je bil tožnik popolnoma neizkušen učenec - padalec, ki je takrat opravljal svoj prvi padalski skok. Pri tem pa so izostali razlogi, na podlagi česa sodišče prve stopnje šteje, da se tožena stranka ni uspela (niti delno) razbremeniti svoje odgovornosti. Izraz "procesno gradivo" je namreč presplošen, da bi omogočal preizkus sodbe prve stopnje.

     
  • 102.
    VSL sodba I Cp 1286/2005
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50583
    ZOR člen 200, 203, 200, 203.
    negmotna škoda
    V zvezi s poškodbo - zvin vratne hrbtenice je bila tožniku prisojena

    odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti v znesku 300.000,00

    SIT, za strah 150.000,00 SIT in za duševne bolečine za zmanjšanje

    življenjskih aktivnosti 900.000,00 SIT, skupno 1,350.000,00 SIT

    odškodnine.

     
  • 103.
    VSL sodba II Cp 1447/2004
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51000
    ZOR člen 154, 154/1, 192, 154, 154/1, 192. ZLS člen 20, 20. ZJC člen 5, 13, 40, 44, 5, 13, 40, 44.
    vzdrževanje cest - deljena odgovornost
    Tožena stranka je tista, ki ni vzdrževala in popravljala pločnika,

    kot je to njena zakonska dolžnost (primerjaj 20. člen Zakona o

    lokalni samoupravi ter 5., 13., 40. in 44. člen Zakona o javnih

    cestah). Če bi bil pločnik redno vzdrževan, do padca ne bi prišlo.

    Tožena stranka je torej odgovorna v smislu prvi odstavek 154. člena

    Zakona o obligacijskih razmerjih. Res pa je treba odgovornost

    upoštevati tako pri presoji odgovornosti povzročitelja kakor tudi

    oškodovanca (192. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je prispevek

    tožnice k nastanku škodnega dogodka ocenilo v višini 30 %. Pri tem je

    ugotovilo, da je bilo v času dogodka svetlo, da je bilo vreme lepo,

    ter da bi ob tako neravnem delu sicer načeloma urbane površine, kot

    je bil konkretni pločnik, povprečni pešec sicer moral izkazovati

    nekoliko večjo skrbnost pri hoji, predvsem ob dejstvu, da ne gre za

    njegovo vsakodnevno pot, ampak za pot, ki jo uporablja le sem in tja,

    hkrati pa je upoštevalo tudi dejstvo, da od povprečnega pešca, v

    situaciji, kot je predmeten, ni mogoče pričakovati, da bi popolno

    pozornost na nedeljskem sprehodu po urbanem naselju posvečal le tlom,

    da torej ne bi govoril ali občasno pogledal vstran. Sodišče prve

    stopnje tožnici ni očitalo hude malomarnosti, to je skrajne

    nepazljivosti, torej zanemarjanja tiste pazljivosti in skrbi, ki se

    pričakuje od vsakega človeka, ampak opustitev pazljivosti, ki se

    zahteva od posebno skrbnega in pazljivega človeka. Ob taki

    opredelitvi soprispevka tožnice, ter na drugi strani ob upoštevanju

    teže opustitve dejanj tožene stranke, je prispevek tožnice k nastanku

    škodnega dogodka tako majhen, da ga ni mogoče opredeliti v večji

    višini, kot je to že storilo sodišče prve stopnje.

     
  • 104.
    VSL sodba in sklep II Cp 691/2005
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50027
    ZOR člen 200, 200.
    negmotna škoda - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Zavrnjena je bila pritožba zoper odmero odškodnine, ugodeno je bilo

    pritožbi in znižan prisojeni znesek odškodnine le zaradi napake pri

    odštetju valoriziranega plačanega dela odškodnine.

     
  • 105.
    VSL sklep I Cp 961/2005
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51130
    OZ člen 197, 197.
    verzija
    Kljub temu, da gre za verzijski zahtevek, pa je za pravilno

    ugotovitev višine potrebno oceniti otrokove potrebe v kritičnem

    obdobju, druge dohodke za njegovo preživljanje (denarna pomoč) in

    zmožnosti obeh staršev. Način ugotavljanja utemeljenosti verzijskega

    zahtevka po višini je pravzaprav isti kot pri določitvi višine

    preživnine.

     
  • 106.
    VSL sklep II Cp 1407/2005
    18.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50213
    SPZ člen 30, 34, 30, 34.
    motenje posesti - pravni interes
    Bistvo posestnega varstva je v vzpostavitvi prejšnjega stanja in v

    prepovedi izvrševanja nadaljnjega motenja. V obravnavanem primeru bi

    zato imelo posestno varstvo, ki ga zahteva tožeča stranka, smisel

    samo v primeru, če bi še obstajal interes tožeče stranke na izvajanju

    svoje dejavnosti v planinskem domu. Če pa tega interesa tožeča

    stranka nima več, v posledici česar tudi ni volje po nadaljnjem

    izvrševanju posesti, je potrebno tožbeni zahtevek tožeče stranke v

    celoti zavrniti že iz tega razloga.

     
  • 107.
    VSL sodba II Cp 1984/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50936
    ZOR člen 262, 262/1, 371, 262, 262/1, 371. ZPP člen 154, 154/1 155, 155/1, 443, 458, 458/1, 154, 154/1 155, 155/1, 443, 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti - dejansko stanje - stroški postopka - zastaranje terjatve
    Obveznost toženke temelji na pgodbenem razmerju. Priznati je treba

    samo tiste pravdne stroške, ki so bili potrebni.

     
  • 108.
    VSL sodba in sklep I Cp 1565/04
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51136
    ZPP člen 186, 190, 190/1, 190/2, 186, 190, 190/1, 190/2.
    odstop terjatve med pravdo
    Tožnik mora v primeru odstopa terjatve tožbeni zahtevek spremeniti

    tako, da ga prilagodi nastali odsvojitvi. To pomeni, da mora

    zahtevati izpolnitev obveznosti v korist cesionarja, sicer je tožbeni

    zahtevek neutemeljen.

     
  • 109.
    VSL sodba II Cp 1563/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50938
    ZVJS člen 21. ZOR člen 154, 154.
    odgovornost - upravljalec
    Odgovornost za škodo zaradi neurejenega smučišča je praviloma

    krivdna. Upravljalec smučišča odgovarja za škodo, ki nastane zaradi

    opustitve zahtev, ki mu jih je nalagal v času škodnega dogodka

    veljavni Zakon o varnosti na javnih smučiščih.

     
  • 110.
    VSL sklep I Cp 1940/05
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51148
    ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
    stroški pravdnega postopka - umik tožbe - izpolnitev zahtevka
    Prvi odstavek 158. člena ZPP se ne nanaša zgolj na primere, ko tožena

    stranka izpolni tožbeni zahtevek prostovoljno, temveč tudi na

    situacije, ko tožena stranka izpolni tožbeni zahtevek ob priliki

    prisilne izvršbe (v konkretnem primeru prisilna izvršba ni bila

    začeta zoper tožene stranke).

     
  • 111.
    VSL sklep II Cpg 1290/2004
    18.5.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50204
    ZD člen 221. ZPP člen 339, 339/2-14.
    cenitev - vsebina sklepa o dedovanju
    Sklep o dedovanju, ki oporočenemu dediču nalaga, da po opravljeni cenitvi premoženja in po odbitem strošku cenitve od ocenjene vrednosti izplača sodedičem njihovim dednim deležem ustrezen del ocenjene vrednosti, zmanjšane za stroške cenitve, ni jasen in tudi ne izvršljiv. Če med dediči ni soglasja o vrednosti zapuščinskega

    premoženja, jo mora sodišče ugotoviti s cenilcem.

     
  • 112.
    VSL sodba I Cp 1401/04
    18.5.2005
    obligacijsko pravo - stvarno pravo
    VSL51146
    ZTLR člen 14, 14/1, 39, 39/2, 14, 14/1, 39, 39/2. ZOR člen 210, 214, 219, 210, 214, 219.
    uporaba tuje stvari v svojo korist - solastninska pravica - neupravičena pridobitev - stanovanjska pravica
    Odločba nepravdnega sodišča, s katero je bila toženki dodeljena

    stanovanjska pravica, ne predstavlja podlage za brezplačno uporabo

    stanovanja. Takšne odločbe niso predstavljale pravne podlage za

    brezplačno uporabo niti v primeru, ko je sodišče po razvezi zakonske

    zveze enega od zakoncev določilo za imetnika stanovanjske pravice na

    prejšnjih družbenih stanovanjih, saj so tudi taki imetniki morali

    plačevati stanarino za družbeno stanovanje oz. po spremembi

    stanovanjske zakonodaje najemnino. Navedeno pa še toliko bolj velja

    za stanovanja v zasebni lasti. Za uporabo teh stanovanj je uporabnik

    moral (so)lastniku plačevati ustrezno odmeno na podlagi njunega

    dogovora, drugače pa na podlagi zakonskih določb o neupravičeni

    obogatitvi po kriterijih, ki veljajo za tržno najemnino. Toženka mora

    zato kljub odločbi nepravdnega sodišča tožniku povrniti korist, ki jo

    je imela z brezplačno uporabo tožnikovega solastniškega deleža.

     
  • 113.
    VSL sklep II Cp 1421/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50920
    ZPP člen 168, 168/1, 168/5, 168, 168/1, 168/5.
    oprostitev plačila stroškov postopka
    Ker sta tožnik in njegova žena brezposelna, ker nimata premoženja,

    ker tožnik ni upravičen do denarnega nadomestila, ker je (bil) edini

    prihodek družine denarna socialna pomoč v znesku 87.044,00 SIT

    mesečno, upoštevaje vrednost spornega predmeta 2.063.688,00, so

    izpolnjeni pogoji za njegovo oprostitev plačila stroškov postopka po

    določbah prvega in petega odstavka 168. člnea ZPP.

     
  • 114.
    VSL sodba I Cpg 1189/02
    18.5.2005
    obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
    VSL05639
    ZOR člen 13, 13/1, 103, 103/1, 299, 300, 897, 13, 13/1, 103, 103/1, 299, 300, 897.
    zavarovalna pogodba - ničnost
    Bistvena značilnost zavarovalne pogodbe, ne glede na to, ali gre za

    pogodbe, za katere se uporabljajo določila 27. poglavja ZOR ali pa za

    pogodbe o zavarovanju terjatev (na takšno naravo Sporazuma se

    sklicuje pritožnik), je negotovost nastanka zavarovalnega primera še

    pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe. Obstoj rizika ob sklenitvi

    pogodbe je torej poslovni namen (kavza) pogodbe. Če je zavarovalni

    primer ob sklenitvi zavarovalne pogodbe že nastal, ali pa je že v

    nastajanju, zavarovalni primer ni več negotov. Zavarovalna pogodba

    brez opisane kavze (ne glede na to, ali gre za zavarovanje terjatev

    ali za premoženjsko zavarovanje po določilih ZOR), pa je nična (1.

    odstavek 103. člena ZOR), pomeni pa tudi kršitev temeljnega načela iz

    1. odstavka 13. člena ZOR, po katerem je prepovedano izvrševanje

    pravic iz obligacijskih razmerjih v nasprotju z namenom, zaradi

    katerega je pravica z zakonom ustanovaljena ali priznana.

     
  • 115.
    VSL sodba I Kp 1697/2004
    18.5.2005
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSL22650
    KZ člen 152, 152/1, 212, 212/1, 212/1-1, 152, 152/1, 212, 212/1, 212/1-1. ZKP člen 294, 294/1, 392, 392/5, 294, 294/1, 392, 392/5.
    velika tatvina - kršitev nedotakljivosti stanovanja - sprememba sodbe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
    Pritožnica nadalje utemeljeno navaja, da zbrani dokazi kažejo le na

    to, da je obtoženi vstopil v hišo oškodovancev in je tako izpolnil

    znake kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja. Kaznivo

    dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po I. odst. 152. člena KZ

    stori, kdor neupravičeno vstopi v tuje stanovanje. To kaznivo dejanje

    pa je konzumirano v kaznivem dejanju velike tatvine po 1. točki I.

    odst. 212. člena KZ.

    Pritožbeno sodišče je zato v tem delu ugodilo pritožbi zagovornice in

    ugotovilo, da je sodišče prve stopnje glede očitka obtožencu, da je

    iz hiše oškodovancev vzel zlatnino, dejansko stanje zmotno ugotovilo,

    za pravilno ugotovitev dejanskega stanja pa je bila potrebna samo

    drugačna presoja že ugotovljenih dejstev. Sodišče druge stopnje je

    zato ravnalo po določbi V. odstavka 392. člena Zakona o kazenskem

    postopku (ZKP) in obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja

    kršitve nedotakljivosti stanovanja po I. odst. 152. člena KZ, kar je

    narekovalo spremembo opisa kaznivega dejanja v abstraktnem delu

    (konkretni dejanski stan namreč v celoti zajema zakonske znake

    kaznivega dejanja, za katerega je bil obtoženec s to odločbo spoznan

    za krivega) in spremembo krivdoreka in pravne opredelitve

    obtoženčevega ravnanja (I. odst. 394. člena ZKP).

     
  • 116.
    VSC sklep Cp 288/2004
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSC01192
    OZ člen 158, 158.
    odgovornost
    Potrebno varstvo in nadzorstvo nad psom je pravni standard, ki ga je potrebno v vsakem konkretnem primeru pravilno napolniti. Smisel nadzorstva in varstva nevarnega psa je v tem, da se na učinkovit način prepreči, da bi koga poškodoval.

     
  • 117.
    VSC sodba Cp 441/2005
    18.5.2005
    DEDNO PRAVO
    VSC01244
    ZD člen 77, 99, 77, 99.
    oporoka - veljavnost - preklic oporoke
    77 čl. ZD ureja postopek, po katerem se dokazuje obstoj oporoke v primeru, če je bila po naključju ali z dejanjem koga drugega uničena, izgubljena, skrita ali založena, bodisi po oporočiteljevi smrti ali pred njegovo smrtjo, toda brez njegove vednosti. Takšna oporoka ima učinek veljavne oporoke (izjave o preklicu), če prizadeti dokaže, da je oporoka obstajala, da pa je uničena, izgubljena, skrita ali založena in da je bila sestavljena v obliki, ki jo predpisuje zakon in če dokaže vsebino tistega njenega dela, na katerega se sklicuje. Ta določba se uporablja tudi za izjavo za preklic oporoke, kar je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo. Gre za primere, ko se oporočiteljeva izjava brez njegove vednosti in volje uniči ali izgubi.

     
  • 118.
    VSL sodba II Cp 1584/2004
    18.5.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50921
    ZOR člen 371, 371. SZ člen 123, 123/1, 123, 123/1.
    odkup stanovanja - prekluzivni rok - zastaranje
    Da bi bilo mogoče ugoditi tožbenemu zahtevku za odkup stanovanja po

    določilih SZ, bi morala tožnica najprej izkazati, da je vložila

    zahtevo za odkup stanovanja v prekluzivnem roku dveh let (oz.

    podaljšanem do 8.1.1995), nato pa, da je vložila tožbo za odkup

    stanovanja v roku petih let, odkar je bila njena zahteva za odkup

    zavrnjena. Nasprotna tožba v drugi pravdni zadevi za vrnitev

    stanovanja in sklenitev najemne pogodbe za sporno stanovanje ni mogla

    pretrgati zastaranja sporne terjatve.

     
  • 119.
    VSK sodba I Cp 617/2004
    17.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01055
    ZOR člen 89, 99, 99/2, 436, 89, 99, 99/2, 436.
    aktivna legitimacija - leasing - cesija
    Tožnik v tej pravdi ni aktivno legitimiran, kajti v času nastanka škodnega dogodka ni bil lastnik avtomobila. Lastnik avtomobila je bil leasingodajalec. Iz dogovora jasno izhaja, da je leasingodajalec tožnika le pooblastil, da ureja vse zadeve v zvezi z omenjeno prometno nesrečo in odškodnino, direktno sam. To pa jasno pomeni, da je bilo med tožnikom in omenjeno družbo ustanovljeno pooblastilno razmerje, kar pomeni, da bi tožnik zavarovalnino lahko uveljavljal le v imenu pooblastitelja in za njegov račun.

     
  • 120.
    VSL sodba I Cpg 65/2003
    17.5.2005
    zavarovalno pravo - zdravstveno zavarovanje
    VSL05544
    ZZVZZ člen 86, 86.
    velika malomarnost - huda malomarnost
    Od povprečnega voznika je treba pričakovati, da pri vožnji v koloni

    upošteva varnostno razdaljo in da tudi sicer prilagodi hitrost vožnje

    vsem okoliščinam, saj mora pričakovati, da drugače vozila ne bo mogel

    pravočasno ustaviti, če se kolona (nenadoma) ustavi. Zato je vozniku,

    ki ne ravna tako, mogoče očitati veliko malomarnost.

     
  • <<
  • <
  • 6
  • od 14
  • >
  • >>