• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 14
  • >
  • >>
  • 101.
    VSL sodba II Cp 1492/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50944
    ZOR člen 201, 201/2, 201, 201/2.
    denarna odškodnina - duševne bolečine ob smrti bližnjega
    Dejstvo, da je pokojni brat tožnika ekonomsko podpiral oz.

    preživljal, ne pomeni trajnejše življenjske skupnosti med bratoma.

     
  • 102.
    VSL sodba I Cp 1498/2004
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51155
    ZOR člen 120, 210/4, 214, 1016, 1016/2, 120, 210/4, 214, 1016, 1016/2. ZJSRS člen 19, 19.
    kondikcijski zahtevek
    Razmerje med tožečo stranko (Jamstveni sklad RS) in dolžnikom

    (delodajalec) je mogoče primerjati s poroštvenim razmerjem, kolikor

    Zakon o jamstvenem skladu RS ne vsebuje posebnih določil.

     
  • 103.
    VSL sodba I Cp 2015/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50601
    ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
    pravočasnost - navedba pravdnih strank - nova dejstva
    Da znesek 253.753,30 SIT v navedeni prilogi pod kolono "vplačila"

    dejansko ne predstavlja vplačila, temveč le preknjižbo tega

    dolgovanega zneska v sporne terjatve, tožeča stranka ni pojasnila

    pred sodiščem prve stopnje niti ni predložila novega izpiska, ki bi

    izkazoval drugačno stanje na tekočem računu, kot ga je zatrjevala in

    izkazovala tožena stranka. Pritožbene navedbe tako predstavljajo

    pritožbeno novoto in jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi

    odstavek 337. člena ZPP). Tožeča stranka namreč tudi ni pojasnila,

    zakaj tega brez svoje krivde ni mogla pravočasno navesti pred

    sodiščem prve stopnje.

     
  • 104.
    VSL sklep II Cp 1497/2005
    18.5.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL50941
    ZPP člen 181, 181.
    ugotovitvena tožba
    Tožeča stranka ne more mimo napotitvenega sklepa zapuščinskega

    sodišča vložiti tožbo na ugotovitev dejstev.

     
  • 105.
    VSL sklep I Cp 914/2005
    18.5.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50349
    ZPP člen 8, 355, 8, 355.
    posojilna pogodba - izpolnitev obveznosti - neizpolnitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    V postopku pred sodiščem prve stopnje so ostale dokazno neocenjene

    izpovedbe tožencev in listina. Sodišče prve stopnje tudi ni

    upoštevalo pri izračunu dolga posameznih zneskov, plačanih na račun

    zamudnih obresti.

    Čeprav toženca nista podala pripomb na izvedensko mnenje, to sodišče

    prve stopnje ni razbremenilo dolžnosti, da oceni vse predlagane

    pravnorelevantne dokaze o tem, v kakšnem delu je bila poplačana

    terjatev tožnikov.

     
  • 106.
    VSC sodba Cp 1341/2003
    18.5.2005
    pravo vrednostnih papirjev
    VSC01161
    ZM člen 30, 31, 78, 30, 31, 78.
    aval - menica - pooblastilo - zastaranje
    Toženec odgovarja za izpolnitev menične obveznosti kot porok, ker se njegov podpis nahaja preko sredine lica menice in za aval zadostuje podpis na licu menice, razen če gre za trasatov ali trasantov podpis. Velja, da je aval za trasanta, če iz njega ni razvidno, za koga je dan. Pravna podlaga za izpolnitev bianko menice je pooblastilo za izpolnitev menice. Vsebina tega pooblastila je civilno obligacijsko razmerje, s katerim daje pooblastitelj pridobitelju pooblastilo, da izpolni menični blanket in zaveže izdajatelja. Pooblastilo, ki opisno opredeljuje dovoljeno višino oz. obseg menične obveznosti ni v nasprotju z obligacijskim pravom in je povsem veljavno.

    Za zastaranje menično pravnih zahtevkov se uporablja Zakon o menici in ne določbe o zastaranju obligacijskopravnih zahtevkov po ZOR.

     
  • 107.
    VSL sodba II Cp 1584/2004
    18.5.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50921
    ZOR člen 371, 371. SZ člen 123, 123/1, 123, 123/1.
    odkup stanovanja - prekluzivni rok - zastaranje
    Da bi bilo mogoče ugoditi tožbenemu zahtevku za odkup stanovanja po

    določilih SZ, bi morala tožnica najprej izkazati, da je vložila

    zahtevo za odkup stanovanja v prekluzivnem roku dveh let (oz.

    podaljšanem do 8.1.1995), nato pa, da je vložila tožbo za odkup

    stanovanja v roku petih let, odkar je bila njena zahteva za odkup

    zavrnjena. Nasprotna tožba v drugi pravdni zadevi za vrnitev

    stanovanja in sklenitev najemne pogodbe za sporno stanovanje ni mogla

    pretrgati zastaranja sporne terjatve.

     
  • 108.
    VSL sklep I Cp 2285/05
    18.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL51152
    ZST člen 2, 2-2, 2, 2-2.
    plačilo sodne takse
    Zakon o sodnih taksah ne pozna oprostitve plačila sodnih taks v

    zemljiškoknjižnem postopku, četudi ta teče po uradni dolžnosti kot

    posledica sodne izvršitve odločbe delovnega in socialnega sodišča.

     
  • 109.
    VSL sodba II Cp 1984/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50936
    ZOR člen 262, 262/1, 371, 262, 262/1, 371. ZPP člen 154, 154/1 155, 155/1, 443, 458, 458/1, 154, 154/1 155, 155/1, 443, 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti - dejansko stanje - stroški postopka - zastaranje terjatve
    Obveznost toženke temelji na pgodbenem razmerju. Priznati je treba

    samo tiste pravdne stroške, ki so bili potrebni.

     
  • 110.
    VSL sodba II Cp 1706/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50914
    ZOR člen 154, 154.
    regres - izguba zavarovalnih pravic
    Slab gmotni položaj toženca ni razlog za razbremenitev plačila

    toženca, ki je izgubil zavarovalne pravice za znesek, ki ga je

    plačala zavarovalnica oškodovanki iz naslova obveznega zavarovanja v

    prometu, ker je vozil brez vozniškega dovoljenja in je preiskus

    alkoholiziranosti odklonil.

     
  • 111.
    VSL sklep II Cp 1407/2005
    18.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50213
    SPZ člen 30, 34, 30, 34.
    motenje posesti - pravni interes
    Bistvo posestnega varstva je v vzpostavitvi prejšnjega stanja in v

    prepovedi izvrševanja nadaljnjega motenja. V obravnavanem primeru bi

    zato imelo posestno varstvo, ki ga zahteva tožeča stranka, smisel

    samo v primeru, če bi še obstajal interes tožeče stranke na izvajanju

    svoje dejavnosti v planinskem domu. Če pa tega interesa tožeča

    stranka nima več, v posledici česar tudi ni volje po nadaljnjem

    izvrševanju posesti, je potrebno tožbeni zahtevek tožeče stranke v

    celoti zavrniti že iz tega razloga.

     
  • 112.
    VSL sodba in sklep I Cp 1565/04
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51136
    ZPP člen 186, 190, 190/1, 190/2, 186, 190, 190/1, 190/2.
    odstop terjatve med pravdo
    Tožnik mora v primeru odstopa terjatve tožbeni zahtevek spremeniti

    tako, da ga prilagodi nastali odsvojitvi. To pomeni, da mora

    zahtevati izpolnitev obveznosti v korist cesionarja, sicer je tožbeni

    zahtevek neutemeljen.

     
  • 113.
    VSL sodba I Cp 1401/04
    18.5.2005
    obligacijsko pravo - stvarno pravo
    VSL51146
    ZTLR člen 14, 14/1, 39, 39/2, 14, 14/1, 39, 39/2. ZOR člen 210, 214, 219, 210, 214, 219.
    uporaba tuje stvari v svojo korist - solastninska pravica - neupravičena pridobitev - stanovanjska pravica
    Odločba nepravdnega sodišča, s katero je bila toženki dodeljena

    stanovanjska pravica, ne predstavlja podlage za brezplačno uporabo

    stanovanja. Takšne odločbe niso predstavljale pravne podlage za

    brezplačno uporabo niti v primeru, ko je sodišče po razvezi zakonske

    zveze enega od zakoncev določilo za imetnika stanovanjske pravice na

    prejšnjih družbenih stanovanjih, saj so tudi taki imetniki morali

    plačevati stanarino za družbeno stanovanje oz. po spremembi

    stanovanjske zakonodaje najemnino. Navedeno pa še toliko bolj velja

    za stanovanja v zasebni lasti. Za uporabo teh stanovanj je uporabnik

    moral (so)lastniku plačevati ustrezno odmeno na podlagi njunega

    dogovora, drugače pa na podlagi zakonskih določb o neupravičeni

    obogatitvi po kriterijih, ki veljajo za tržno najemnino. Toženka mora

    zato kljub odločbi nepravdnega sodišča tožniku povrniti korist, ki jo

    je imela z brezplačno uporabo tožnikovega solastniškega deleža.

     
  • 114.
    VSL sodba II Cp 1447/2004
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51000
    ZOR člen 154, 154/1, 192, 154, 154/1, 192. ZLS člen 20, 20. ZJC člen 5, 13, 40, 44, 5, 13, 40, 44.
    vzdrževanje cest - deljena odgovornost
    Tožena stranka je tista, ki ni vzdrževala in popravljala pločnika,

    kot je to njena zakonska dolžnost (primerjaj 20. člen Zakona o

    lokalni samoupravi ter 5., 13., 40. in 44. člen Zakona o javnih

    cestah). Če bi bil pločnik redno vzdrževan, do padca ne bi prišlo.

    Tožena stranka je torej odgovorna v smislu prvi odstavek 154. člena

    Zakona o obligacijskih razmerjih. Res pa je treba odgovornost

    upoštevati tako pri presoji odgovornosti povzročitelja kakor tudi

    oškodovanca (192. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je prispevek

    tožnice k nastanku škodnega dogodka ocenilo v višini 30 %. Pri tem je

    ugotovilo, da je bilo v času dogodka svetlo, da je bilo vreme lepo,

    ter da bi ob tako neravnem delu sicer načeloma urbane površine, kot

    je bil konkretni pločnik, povprečni pešec sicer moral izkazovati

    nekoliko večjo skrbnost pri hoji, predvsem ob dejstvu, da ne gre za

    njegovo vsakodnevno pot, ampak za pot, ki jo uporablja le sem in tja,

    hkrati pa je upoštevalo tudi dejstvo, da od povprečnega pešca, v

    situaciji, kot je predmeten, ni mogoče pričakovati, da bi popolno

    pozornost na nedeljskem sprehodu po urbanem naselju posvečal le tlom,

    da torej ne bi govoril ali občasno pogledal vstran. Sodišče prve

    stopnje tožnici ni očitalo hude malomarnosti, to je skrajne

    nepazljivosti, torej zanemarjanja tiste pazljivosti in skrbi, ki se

    pričakuje od vsakega človeka, ampak opustitev pazljivosti, ki se

    zahteva od posebno skrbnega in pazljivega človeka. Ob taki

    opredelitvi soprispevka tožnice, ter na drugi strani ob upoštevanju

    teže opustitve dejanj tožene stranke, je prispevek tožnice k nastanku

    škodnega dogodka tako majhen, da ga ni mogoče opredeliti v večji

    višini, kot je to že storilo sodišče prve stopnje.

     
  • 115.
    VSL sodba in sklep II Cp 691/2005
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50027
    ZOR člen 200, 200.
    negmotna škoda - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Zavrnjena je bila pritožba zoper odmero odškodnine, ugodeno je bilo

    pritožbi in znižan prisojeni znesek odškodnine le zaradi napake pri

    odštetju valoriziranega plačanega dela odškodnine.

     
  • 116.
    VSL sodba I Cpg 1189/02
    18.5.2005
    obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
    VSL05639
    ZOR člen 13, 13/1, 103, 103/1, 299, 300, 897, 13, 13/1, 103, 103/1, 299, 300, 897.
    zavarovalna pogodba - ničnost
    Bistvena značilnost zavarovalne pogodbe, ne glede na to, ali gre za

    pogodbe, za katere se uporabljajo določila 27. poglavja ZOR ali pa za

    pogodbe o zavarovanju terjatev (na takšno naravo Sporazuma se

    sklicuje pritožnik), je negotovost nastanka zavarovalnega primera še

    pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe. Obstoj rizika ob sklenitvi

    pogodbe je torej poslovni namen (kavza) pogodbe. Če je zavarovalni

    primer ob sklenitvi zavarovalne pogodbe že nastal, ali pa je že v

    nastajanju, zavarovalni primer ni več negotov. Zavarovalna pogodba

    brez opisane kavze (ne glede na to, ali gre za zavarovanje terjatev

    ali za premoženjsko zavarovanje po določilih ZOR), pa je nična (1.

    odstavek 103. člena ZOR), pomeni pa tudi kršitev temeljnega načela iz

    1. odstavka 13. člena ZOR, po katerem je prepovedano izvrševanje

    pravic iz obligacijskih razmerjih v nasprotju z namenom, zaradi

    katerega je pravica z zakonom ustanovaljena ali priznana.

     
  • 117.
    VSL sodba I Kp 1697/2004
    18.5.2005
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSL22650
    KZ člen 152, 152/1, 212, 212/1, 212/1-1, 152, 152/1, 212, 212/1, 212/1-1. ZKP člen 294, 294/1, 392, 392/5, 294, 294/1, 392, 392/5.
    velika tatvina - kršitev nedotakljivosti stanovanja - sprememba sodbe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
    Pritožnica nadalje utemeljeno navaja, da zbrani dokazi kažejo le na

    to, da je obtoženi vstopil v hišo oškodovancev in je tako izpolnil

    znake kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja. Kaznivo

    dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po I. odst. 152. člena KZ

    stori, kdor neupravičeno vstopi v tuje stanovanje. To kaznivo dejanje

    pa je konzumirano v kaznivem dejanju velike tatvine po 1. točki I.

    odst. 212. člena KZ.

    Pritožbeno sodišče je zato v tem delu ugodilo pritožbi zagovornice in

    ugotovilo, da je sodišče prve stopnje glede očitka obtožencu, da je

    iz hiše oškodovancev vzel zlatnino, dejansko stanje zmotno ugotovilo,

    za pravilno ugotovitev dejanskega stanja pa je bila potrebna samo

    drugačna presoja že ugotovljenih dejstev. Sodišče druge stopnje je

    zato ravnalo po določbi V. odstavka 392. člena Zakona o kazenskem

    postopku (ZKP) in obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja

    kršitve nedotakljivosti stanovanja po I. odst. 152. člena KZ, kar je

    narekovalo spremembo opisa kaznivega dejanja v abstraktnem delu

    (konkretni dejanski stan namreč v celoti zajema zakonske znake

    kaznivega dejanja, za katerega je bil obtoženec s to odločbo spoznan

    za krivega) in spremembo krivdoreka in pravne opredelitve

    obtoženčevega ravnanja (I. odst. 394. člena ZKP).

     
  • 118.
    VSL Sodba in sklep II Cp 1373/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50911
    ZPP člen 252, 252/1, 339, 339/1, 252, 252/1, 339, 339/1.
    izvedenec
    Sodišče, ki je odločitev oprlo na mnenje izvedenca travmatologa, ki

    ni bilo podano v sodelovanju z izvedencem psihiatrom, kot je bilo

    odrejeno, je kršilo procesna pravila o dokazovanju z izvedenci.

     
  • 119.
    VSK sodba I Cp 617/2004
    17.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01055
    ZOR člen 89, 99, 99/2, 436, 89, 99, 99/2, 436.
    aktivna legitimacija - leasing - cesija
    Tožnik v tej pravdi ni aktivno legitimiran, kajti v času nastanka škodnega dogodka ni bil lastnik avtomobila. Lastnik avtomobila je bil leasingodajalec. Iz dogovora jasno izhaja, da je leasingodajalec tožnika le pooblastil, da ureja vse zadeve v zvezi z omenjeno prometno nesrečo in odškodnino, direktno sam. To pa jasno pomeni, da je bilo med tožnikom in omenjeno družbo ustanovljeno pooblastilno razmerje, kar pomeni, da bi tožnik zavarovalnino lahko uveljavljal le v imenu pooblastitelja in za njegov račun.

     
  • 120.
    VSL sodba I Cpg 88/2003
    17.5.2005
    zavarovalno pravo - zdravstveno zavarovanje
    VSL05543
    ZZVZZ člen 12, 12/3, 61, 12, 12/3, 61.
    zdravstveno zavarovanje
    Zdravstveno zavarovanje v tujini z asistenco (Coris) je prostovoljno

    zavarovanje. Zato je z njim lahko krito samo tisto, kar ni zajeto že

    z obveznim zavarovanjem. Krito je torej nekaj več oziroma nekaj

    drugega. Zato tožeča stranka ne more proti toženi stranki

    uveljavljati regresnega zahtevka za nekaj, česar tožena stranka tako

    ali tako ni bila dolžna svojemu (in hkrati tožničinemu) zavarovancu

    povrniti iz obveznega zavarovanja.

    Drugače bi morda lahko bilo, če bi se prostovoljno zavarovanje

    (delno) nanašalo tudi na pravice iz obveznega zavarovanja (npr. iz

    23. člena ZZVZZ), kar pa glede na zakonsko ureditev niti ni možno.

    Nosilec obveznega zavarovanja je namreč samo tožena stranka (3. odst.

    12. člena ZZVZZ), zato druge zavarovalnice, torej tudi tožeča

    stranka, s prostovoljnim zavarovanjem svojim zavarovancem ne morejo

    zagotavljati pravic, ki jim gredo že iz obveznega zavarovanja.

     
  • <<
  • <
  • 6
  • od 14
  • >
  • >>