• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 14
  • >
  • >>
  • 101.
    VSL sklep I Cp 961/2005
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51130
    OZ člen 197, 197.
    verzija
    Kljub temu, da gre za verzijski zahtevek, pa je za pravilno

    ugotovitev višine potrebno oceniti otrokove potrebe v kritičnem

    obdobju, druge dohodke za njegovo preživljanje (denarna pomoč) in

    zmožnosti obeh staršev. Način ugotavljanja utemeljenosti verzijskega

    zahtevka po višini je pravzaprav isti kot pri določitvi višine

    preživnine.

     
  • 102.
    VSL sodba I Cp 1737/04
    18.5.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL51166
    ZD člen 62, 64, 62, 64.
    pisna oporoka pred pričami - veljavnost oporoke
    Za upoštevanje določene listine kot veljavne oporoke morajo biti

    izpolnjeni naslednji pogoji:

    - da oporočitelj izjavi voljo o vsebini, ki jo je mogoče šteti za

    vsebino oporočnega razpolaganja s premoženjem;

    - da je oporočitelj pri tem hotel narediti oporoko (animus testandi),

    - da je izjava volje podana v eni izmed oblik, ki jih določa ZD v

    okoliščinah, ki jih za veljavnost take oblike določa ZD.

    Ni pogoj za upoštevanje določene listine kot veljavne, da je ta

    zakonito razglašena.

     
  • 103.
    VSL sodba I Cp 454/05
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51149
    ZOR člen 277, 371, 414, 562, 562/1, 277, 371, 414, 562, 562/1.
    kreditna pogodba - solidarna odgovornost za obveznosti - zapadlost obveznosti - zastaranje - posojilo
    Iz posojilne pogodbe je razvidno, da je druga toženka podpisala

    pogodbo kot solidarna dolžnica, zato se v razmerju do tožeče stranke

    ne more razbremeniti obveznosti plačila celotnega dolga. Tisti, ki je

    v zavezi solidarnosti, pri vračilu take obveznosti ne bo mogel

    sklicevati, da je odplačeval svoj delež oziroma prevalil breme

    odplačevanja na drugega posojilojemalca.

     
  • 104.
    VSL sodba II Cp 1984/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50936
    ZOR člen 262, 262/1, 371, 262, 262/1, 371. ZPP člen 154, 154/1 155, 155/1, 443, 458, 458/1, 154, 154/1 155, 155/1, 443, 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti - dejansko stanje - stroški postopka - zastaranje terjatve
    Obveznost toženke temelji na pgodbenem razmerju. Priznati je treba

    samo tiste pravdne stroške, ki so bili potrebni.

     
  • 105.
    VSC sklep Cp 288/2004
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSC01192
    OZ člen 158, 158.
    odgovornost
    Potrebno varstvo in nadzorstvo nad psom je pravni standard, ki ga je potrebno v vsakem konkretnem primeru pravilno napolniti. Smisel nadzorstva in varstva nevarnega psa je v tem, da se na učinkovit način prepreči, da bi koga poškodoval.

     
  • 106.
    VSL sklep II Cp 1497/2005
    18.5.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL50941
    ZPP člen 181, 181.
    ugotovitvena tožba
    Tožeča stranka ne more mimo napotitvenega sklepa zapuščinskega

    sodišča vložiti tožbo na ugotovitev dejstev.

     
  • 107.
    VSC sklep Cp 864/2005
    18.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01364
    ZIZ člen 38, 38.
    stroški izvršilnega postopka
    Sodišče prve stopnje je v sklepu pravilno navedlo, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov za predlog, s katerim je predlagal, da se izvršba opravi z novim izvršilnim sredstvom, ker ti stroški glede na to, da je ta predlog vložil v 3 mesecih po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in se izvršba s prodajo premičnin še ni začela, niso bili potrebni.

     
  • 108.
    VSL sodba II Cp 1447/2004
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51000
    ZOR člen 154, 154/1, 192, 154, 154/1, 192. ZLS člen 20, 20. ZJC člen 5, 13, 40, 44, 5, 13, 40, 44.
    vzdrževanje cest - deljena odgovornost
    Tožena stranka je tista, ki ni vzdrževala in popravljala pločnika,

    kot je to njena zakonska dolžnost (primerjaj 20. člen Zakona o

    lokalni samoupravi ter 5., 13., 40. in 44. člen Zakona o javnih

    cestah). Če bi bil pločnik redno vzdrževan, do padca ne bi prišlo.

    Tožena stranka je torej odgovorna v smislu prvi odstavek 154. člena

    Zakona o obligacijskih razmerjih. Res pa je treba odgovornost

    upoštevati tako pri presoji odgovornosti povzročitelja kakor tudi

    oškodovanca (192. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je prispevek

    tožnice k nastanku škodnega dogodka ocenilo v višini 30 %. Pri tem je

    ugotovilo, da je bilo v času dogodka svetlo, da je bilo vreme lepo,

    ter da bi ob tako neravnem delu sicer načeloma urbane površine, kot

    je bil konkretni pločnik, povprečni pešec sicer moral izkazovati

    nekoliko večjo skrbnost pri hoji, predvsem ob dejstvu, da ne gre za

    njegovo vsakodnevno pot, ampak za pot, ki jo uporablja le sem in tja,

    hkrati pa je upoštevalo tudi dejstvo, da od povprečnega pešca, v

    situaciji, kot je predmeten, ni mogoče pričakovati, da bi popolno

    pozornost na nedeljskem sprehodu po urbanem naselju posvečal le tlom,

    da torej ne bi govoril ali občasno pogledal vstran. Sodišče prve

    stopnje tožnici ni očitalo hude malomarnosti, to je skrajne

    nepazljivosti, torej zanemarjanja tiste pazljivosti in skrbi, ki se

    pričakuje od vsakega človeka, ampak opustitev pazljivosti, ki se

    zahteva od posebno skrbnega in pazljivega človeka. Ob taki

    opredelitvi soprispevka tožnice, ter na drugi strani ob upoštevanju

    teže opustitve dejanj tožene stranke, je prispevek tožnice k nastanku

    škodnega dogodka tako majhen, da ga ni mogoče opredeliti v večji

    višini, kot je to že storilo sodišče prve stopnje.

     
  • 109.
    VSL sodba in sklep II Cp 691/2005
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50027
    ZOR člen 200, 200.
    negmotna škoda - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Zavrnjena je bila pritožba zoper odmero odškodnine, ugodeno je bilo

    pritožbi in znižan prisojeni znesek odškodnine le zaradi napake pri

    odštetju valoriziranega plačanega dela odškodnine.

     
  • 110.
    VSL sodba II Cp 1492/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50944
    ZOR člen 201, 201/2, 201, 201/2.
    denarna odškodnina - duševne bolečine ob smrti bližnjega
    Dejstvo, da je pokojni brat tožnika ekonomsko podpiral oz.

    preživljal, ne pomeni trajnejše življenjske skupnosti med bratoma.

     
  • 111.
    VSL sklep III Cp 1784/2005
    18.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL48513
    ZFPPod člen 27, 27/1, 29, 29/4, 32, 32/1, 33, 33/1, 34, 34/1, 35, 35/1.
    vročitev sklepa
    S sklepom o izbrisu po 32. čl. ZFPPod gospodarska družba še ne

    preneha. Preneha z izbrisom po 35. čl. ZFPPod.

     
  • 112.
    VSL sklep II Cp 2033/2004
    18.5.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50211
    SZ člen 58, 125, 125/1, 58, 125, 125/1. SZ-1 člen 111, 173, 173/1, 111, 173, 173/1.
    denacionalizacija stanovanja - prodaja stanovanja - veljavnost določil najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja
    Določbo prvega odstavka 125. člena SZ (oz. 173. člena SZ-1) je treba

    razlagati tako, da je novi lastnik upravičen do sklenitve najemne

    pogodbe z najemnikom, vendar z enakimi pogodbenimi določili. Če

    najemnik odkloni pogodbo, ki mu je predložena v skladu s SZ, potem je

    šteti, da biva v stanovanju nezakonito po 58. členu SZ oz. 111. členu

    SZ-1.

     
  • 113.
    VSL sodba I Kp 1697/2004
    18.5.2005
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSL22650
    KZ člen 152, 152/1, 212, 212/1, 212/1-1, 152, 152/1, 212, 212/1, 212/1-1. ZKP člen 294, 294/1, 392, 392/5, 294, 294/1, 392, 392/5.
    velika tatvina - kršitev nedotakljivosti stanovanja - sprememba sodbe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
    Pritožnica nadalje utemeljeno navaja, da zbrani dokazi kažejo le na

    to, da je obtoženi vstopil v hišo oškodovancev in je tako izpolnil

    znake kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja. Kaznivo

    dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po I. odst. 152. člena KZ

    stori, kdor neupravičeno vstopi v tuje stanovanje. To kaznivo dejanje

    pa je konzumirano v kaznivem dejanju velike tatvine po 1. točki I.

    odst. 212. člena KZ.

    Pritožbeno sodišče je zato v tem delu ugodilo pritožbi zagovornice in

    ugotovilo, da je sodišče prve stopnje glede očitka obtožencu, da je

    iz hiše oškodovancev vzel zlatnino, dejansko stanje zmotno ugotovilo,

    za pravilno ugotovitev dejanskega stanja pa je bila potrebna samo

    drugačna presoja že ugotovljenih dejstev. Sodišče druge stopnje je

    zato ravnalo po določbi V. odstavka 392. člena Zakona o kazenskem

    postopku (ZKP) in obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja

    kršitve nedotakljivosti stanovanja po I. odst. 152. člena KZ, kar je

    narekovalo spremembo opisa kaznivega dejanja v abstraktnem delu

    (konkretni dejanski stan namreč v celoti zajema zakonske znake

    kaznivega dejanja, za katerega je bil obtoženec s to odločbo spoznan

    za krivega) in spremembo krivdoreka in pravne opredelitve

    obtoženčevega ravnanja (I. odst. 394. člena ZKP).

     
  • 114.
    VSL sodba I Cp 1609/04
    18.5.2005
    STVARNO PRAVO
    VSL51171
    ZTLR člen 28, 28/4.
    pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovalna doba
    Na skupni seji Zveznega sodišča, vrhovnih sodišč republik in pokrajin in Vrhovnega vojaškega sodišča dne 9. in 10.12.1982 je bil sprejet sklep, da se ZTLR od uveljavitve uporablja za roke priposestvovanja, ki so začeli teči pred njegovo uveljavitvijo, če do tega trenutka niso pretekli. ZTLR se je torej uporabljal le glede rokov priposestvovanja ne pa celovito, kot meni pritožba. Zato tudi ni pravilno stališče, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati pravila 1500 paragrafa ODZ. Za odločitev pomembna ugotovitev sodišča prve stopnje je, da je

    leta 1977 zemljiškoknjižna lastnica podarila toženki sporno nepremičnino, kar je bila podlaga za vpis parcele v zemljiškoknjižni vložek, kjer je bila kot lastnica vpisana toženka. Sodišče prve stopnje je nadalje zaključilo, da je bila toženka ob pridobitvi te nepremičnine v dobri veri, zaradi česar tožeča stranka zoper njo ne more uveljavljati priposestvovanja glede na pravilo 1500 paragrafa ODZ. Sklicevanje na slabo vero prodajalke ni relevantno, saj je odločilna dobra vera pridobitelja - zaključkov sodišča prve stopnje o tem pa pritožba ni uspela izpodbiti.

     
  • 115.
    VSL sklep II Cp 1835/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51641
    ZOR člen 173, 177, 177/2, 177/3, 173, 177, 177/2, 177/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    objektivna odgovornost - skok s padalom - oprostitev odgovornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi sodbe
    Nedvomno pomeni skakanje s padalom nevarno dejavnost, zaradi česar je tožena stranka, ki je organizirala to dejavnost v okviru usposabljanja vojaških policistov, odgovorna ne glede na krivdo. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov glede ugovora tožene stranke, da je prosta odgovornosti, ker je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca samega (2. odstavek 177. člena ZOR) oziroma delno prosta odgovornosti zaradi njegove delne krivde (3. odstavek 177. člena ZOR), zaključilo le, da "procesno gradivo tožene stranke ni bilo v zadostni meri prepričljivo, da bi se lahko razbremenila svoje odgovornosti, torej ni dokazala, da bi škoda nastala zaradi kakšnega neodvrnljivega ali nepričakovanega dogodka" in da "tudi ne more vzdržati trditev, da naj bi bil tožnik delno ali v celoti kriv za škodo (177. člen ZOR)," ker je bil tožnik popolnoma neizkušen učenec - padalec, ki je takrat opravljal svoj prvi padalski skok. Pri tem pa so izostali razlogi, na podlagi česa sodišče prve stopnje šteje, da se tožena stranka ni uspela (niti delno) razbremeniti svoje odgovornosti. Izraz "procesno gradivo" je namreč presplošen, da bi omogočal preizkus sodbe prve stopnje.

     
  • 116.
    VSL sodba II Cp 1337/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50227
    ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Odmera odškodnine poteka na dveh ravneh: konkretni in abstraktni. To

    pomeni, da je treba pri določitvi odškodnine upoštevati intenzivnost

    in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu, glede na vse

    konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, vse

    s ciljem, da se pri njem doseže zadoščenje, ki bo te bolečine

    odpravilo ali vsaj omililo. Hkrati pa mora biti odškodnina določena

    objektivno, in sicer glede na razmerje med manjšimi, večjimi in

    katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in glede na primerjavo

    z odškodninami, ki se prisojajo v podobnih škodnih primerih.

     
  • 117.
    VSL sodba I Cp 1569/2005
    18.5.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50602
    SZ člen 6, 147, 147/3, 6, 147, 147/3, 6, 147, 147/3.
    odkup stanovanja
    V primeru smrti imetnika stanovanjske pravice po uveljavitvi SZ,

    vnukinja kot uporabnica nima pravice do sklenitve kupoprodajne

    pogodbe.

     
  • 118.
    VSL sodba II Cp 1563/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50938
    ZVJS člen 21. ZOR člen 154, 154.
    odgovornost - upravljalec
    Odgovornost za škodo zaradi neurejenega smučišča je praviloma

    krivdna. Upravljalec smučišča odgovarja za škodo, ki nastane zaradi

    opustitve zahtev, ki mu jih je nalagal v času škodnega dogodka

    veljavni Zakon o varnosti na javnih smučiščih.

     
  • 119.
    VSL sodba I Cpg 88/2003
    17.5.2005
    zavarovalno pravo - zdravstveno zavarovanje
    VSL05543
    ZZVZZ člen 12, 12/3, 61, 12, 12/3, 61.
    zdravstveno zavarovanje
    Zdravstveno zavarovanje v tujini z asistenco (Coris) je prostovoljno

    zavarovanje. Zato je z njim lahko krito samo tisto, kar ni zajeto že

    z obveznim zavarovanjem. Krito je torej nekaj več oziroma nekaj

    drugega. Zato tožeča stranka ne more proti toženi stranki

    uveljavljati regresnega zahtevka za nekaj, česar tožena stranka tako

    ali tako ni bila dolžna svojemu (in hkrati tožničinemu) zavarovancu

    povrniti iz obveznega zavarovanja.

    Drugače bi morda lahko bilo, če bi se prostovoljno zavarovanje

    (delno) nanašalo tudi na pravice iz obveznega zavarovanja (npr. iz

    23. člena ZZVZZ), kar pa glede na zakonsko ureditev niti ni možno.

    Nosilec obveznega zavarovanja je namreč samo tožena stranka (3. odst.

    12. člena ZZVZZ), zato druge zavarovalnice, torej tudi tožeča

    stranka, s prostovoljnim zavarovanjem svojim zavarovancem ne morejo

    zagotavljati pravic, ki jim gredo že iz obveznega zavarovanja.

     
  • 120.
    VSL sklep I Cpg 384/05
    17.5.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSL06259
    ZGD člen 284/2, 284/3, 286/1, 284/2, 284/3, 286/1.
    sklic skupščine
    Rok 10 dni iz 2. stavka 1. odstavka 286. člena ZGD se lahko nanaša

    zgolj na situacijo, ko delničar zahteva objavo predmeta in družba

    njegovi zahtevi ugodi, torej v povezavi z 2. odstavkom 284. člena

    ZGD. Določilo torej postavlja skrajni rok za družbo, ne pa za

    delničarja. V primeru iz 3. odstavka 284. člena ZGD, ko družba

    njegovi zahtevi ne ugodi in zato delničar zahteva pooblastilo za

    objavo predmeta od sodišča, zakonski rok ni določen.

     
  • <<
  • <
  • 6
  • od 14
  • >
  • >>