• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 14
  • >
  • >>
  • 101.
    VSL sklep II Cp 2033/2004
    18.5.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50211
    SZ člen 58, 125, 125/1, 58, 125, 125/1. SZ-1 člen 111, 173, 173/1, 111, 173, 173/1.
    denacionalizacija stanovanja - prodaja stanovanja - veljavnost določil najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja
    Določbo prvega odstavka 125. člena SZ (oz. 173. člena SZ-1) je treba

    razlagati tako, da je novi lastnik upravičen do sklenitve najemne

    pogodbe z najemnikom, vendar z enakimi pogodbenimi določili. Če

    najemnik odkloni pogodbo, ki mu je predložena v skladu s SZ, potem je

    šteti, da biva v stanovanju nezakonito po 58. členu SZ oz. 111. členu

    SZ-1.

     
  • 102.
    VSL sodba II Cp 1706/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50914
    ZOR člen 154, 154.
    regres - izguba zavarovalnih pravic
    Slab gmotni položaj toženca ni razlog za razbremenitev plačila

    toženca, ki je izgubil zavarovalne pravice za znesek, ki ga je

    plačala zavarovalnica oškodovanki iz naslova obveznega zavarovanja v

    prometu, ker je vozil brez vozniškega dovoljenja in je preiskus

    alkoholiziranosti odklonil.

     
  • 103.
    VSL sodba I Kp 1697/2004
    18.5.2005
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSL22650
    KZ člen 152, 152/1, 212, 212/1, 212/1-1, 152, 152/1, 212, 212/1, 212/1-1. ZKP člen 294, 294/1, 392, 392/5, 294, 294/1, 392, 392/5.
    velika tatvina - kršitev nedotakljivosti stanovanja - sprememba sodbe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
    Pritožnica nadalje utemeljeno navaja, da zbrani dokazi kažejo le na

    to, da je obtoženi vstopil v hišo oškodovancev in je tako izpolnil

    znake kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja. Kaznivo

    dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po I. odst. 152. člena KZ

    stori, kdor neupravičeno vstopi v tuje stanovanje. To kaznivo dejanje

    pa je konzumirano v kaznivem dejanju velike tatvine po 1. točki I.

    odst. 212. člena KZ.

    Pritožbeno sodišče je zato v tem delu ugodilo pritožbi zagovornice in

    ugotovilo, da je sodišče prve stopnje glede očitka obtožencu, da je

    iz hiše oškodovancev vzel zlatnino, dejansko stanje zmotno ugotovilo,

    za pravilno ugotovitev dejanskega stanja pa je bila potrebna samo

    drugačna presoja že ugotovljenih dejstev. Sodišče druge stopnje je

    zato ravnalo po določbi V. odstavka 392. člena Zakona o kazenskem

    postopku (ZKP) in obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja

    kršitve nedotakljivosti stanovanja po I. odst. 152. člena KZ, kar je

    narekovalo spremembo opisa kaznivega dejanja v abstraktnem delu

    (konkretni dejanski stan namreč v celoti zajema zakonske znake

    kaznivega dejanja, za katerega je bil obtoženec s to odločbo spoznan

    za krivega) in spremembo krivdoreka in pravne opredelitve

    obtoženčevega ravnanja (I. odst. 394. člena ZKP).

     
  • 104.
    VSL sodba I Cp 1675/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50591
    ZPP člen 4, 451, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 456, 4, 451, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 456.
    postopek v sporih majhne vrednosti - vabilo na glavno obravnavo - opozorilo na posledice
    Zmotno je tožničino stališče, da bi ji moralo sodišče poleg opozoril

    iz 456. člena ZPP poslati še kakšen posebej poziv, naj vendarle vloži

    pripravljalno vlogo. Za učinkovito sodno varstvo zadostuje, da je

    stranka z omejitvijo pravic, seznanjena. V dispoziciji stranke same

    je, da potem, ko je seznanjena s posebnimi procesnimi določbami, ki

    omejujejo pravico navajanja dejstev in dokazov na pisne vloge,

    presodi, ali bo vložila pripravljalno vlogo ali ne.

     
  • 105.
    VSL sklep I Cp 914/2005
    18.5.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50349
    ZPP člen 8, 355, 8, 355.
    posojilna pogodba - izpolnitev obveznosti - neizpolnitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    V postopku pred sodiščem prve stopnje so ostale dokazno neocenjene

    izpovedbe tožencev in listina. Sodišče prve stopnje tudi ni

    upoštevalo pri izračunu dolga posameznih zneskov, plačanih na račun

    zamudnih obresti.

    Čeprav toženca nista podala pripomb na izvedensko mnenje, to sodišče

    prve stopnje ni razbremenilo dolžnosti, da oceni vse predlagane

    pravnorelevantne dokaze o tem, v kakšnem delu je bila poplačana

    terjatev tožnikov.

     
  • 106.
    VSL sodba II Cp 1492/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50944
    ZOR člen 201, 201/2, 201, 201/2.
    denarna odškodnina - duševne bolečine ob smrti bližnjega
    Dejstvo, da je pokojni brat tožnika ekonomsko podpiral oz.

    preživljal, ne pomeni trajnejše življenjske skupnosti med bratoma.

     
  • 107.
    VSL sodba I Cp 1401/04
    18.5.2005
    obligacijsko pravo - stvarno pravo
    VSL51146
    ZTLR člen 14, 14/1, 39, 39/2, 14, 14/1, 39, 39/2. ZOR člen 210, 214, 219, 210, 214, 219.
    uporaba tuje stvari v svojo korist - solastninska pravica - neupravičena pridobitev - stanovanjska pravica
    Odločba nepravdnega sodišča, s katero je bila toženki dodeljena

    stanovanjska pravica, ne predstavlja podlage za brezplačno uporabo

    stanovanja. Takšne odločbe niso predstavljale pravne podlage za

    brezplačno uporabo niti v primeru, ko je sodišče po razvezi zakonske

    zveze enega od zakoncev določilo za imetnika stanovanjske pravice na

    prejšnjih družbenih stanovanjih, saj so tudi taki imetniki morali

    plačevati stanarino za družbeno stanovanje oz. po spremembi

    stanovanjske zakonodaje najemnino. Navedeno pa še toliko bolj velja

    za stanovanja v zasebni lasti. Za uporabo teh stanovanj je uporabnik

    moral (so)lastniku plačevati ustrezno odmeno na podlagi njunega

    dogovora, drugače pa na podlagi zakonskih določb o neupravičeni

    obogatitvi po kriterijih, ki veljajo za tržno najemnino. Toženka mora

    zato kljub odločbi nepravdnega sodišča tožniku povrniti korist, ki jo

    je imela z brezplačno uporabo tožnikovega solastniškega deleža.

     
  • 108.
    VSC sklep Cp 864/2005
    18.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01364
    ZIZ člen 38, 38.
    stroški izvršilnega postopka
    Sodišče prve stopnje je v sklepu pravilno navedlo, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov za predlog, s katerim je predlagal, da se izvršba opravi z novim izvršilnim sredstvom, ker ti stroški glede na to, da je ta predlog vložil v 3 mesecih po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in se izvršba s prodajo premičnin še ni začela, niso bili potrebni.

     
  • 109.
    VSL sodba II Cp 1337/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50227
    ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Odmera odškodnine poteka na dveh ravneh: konkretni in abstraktni. To

    pomeni, da je treba pri določitvi odškodnine upoštevati intenzivnost

    in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu, glede na vse

    konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, vse

    s ciljem, da se pri njem doseže zadoščenje, ki bo te bolečine

    odpravilo ali vsaj omililo. Hkrati pa mora biti odškodnina določena

    objektivno, in sicer glede na razmerje med manjšimi, večjimi in

    katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in glede na primerjavo

    z odškodninami, ki se prisojajo v podobnih škodnih primerih.

     
  • 110.
    VSL sodba I Cp 1569/2005
    18.5.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50602
    SZ člen 6, 147, 147/3, 6, 147, 147/3, 6, 147, 147/3.
    odkup stanovanja
    V primeru smrti imetnika stanovanjske pravice po uveljavitvi SZ,

    vnukinja kot uporabnica nima pravice do sklenitve kupoprodajne

    pogodbe.

     
  • 111.
    VSL sodba I Cp 1498/2004
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51155
    ZOR člen 120, 210/4, 214, 1016, 1016/2, 120, 210/4, 214, 1016, 1016/2. ZJSRS člen 19, 19.
    kondikcijski zahtevek
    Razmerje med tožečo stranko (Jamstveni sklad RS) in dolžnikom

    (delodajalec) je mogoče primerjati s poroštvenim razmerjem, kolikor

    Zakon o jamstvenem skladu RS ne vsebuje posebnih določil.

     
  • 112.
    VSL sodba I Cp 2015/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50601
    ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
    pravočasnost - navedba pravdnih strank - nova dejstva
    Da znesek 253.753,30 SIT v navedeni prilogi pod kolono "vplačila"

    dejansko ne predstavlja vplačila, temveč le preknjižbo tega

    dolgovanega zneska v sporne terjatve, tožeča stranka ni pojasnila

    pred sodiščem prve stopnje niti ni predložila novega izpiska, ki bi

    izkazoval drugačno stanje na tekočem računu, kot ga je zatrjevala in

    izkazovala tožena stranka. Pritožbene navedbe tako predstavljajo

    pritožbeno novoto in jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi

    odstavek 337. člena ZPP). Tožeča stranka namreč tudi ni pojasnila,

    zakaj tega brez svoje krivde ni mogla pravočasno navesti pred

    sodiščem prve stopnje.

     
  • 113.
    VSC sklep Cp 288/2004
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSC01192
    OZ člen 158, 158.
    odgovornost
    Potrebno varstvo in nadzorstvo nad psom je pravni standard, ki ga je potrebno v vsakem konkretnem primeru pravilno napolniti. Smisel nadzorstva in varstva nevarnega psa je v tem, da se na učinkovit način prepreči, da bi koga poškodoval.

     
  • 114.
    VSL sodba II Cp 1447/2004
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51000
    ZOR člen 154, 154/1, 192, 154, 154/1, 192. ZLS člen 20, 20. ZJC člen 5, 13, 40, 44, 5, 13, 40, 44.
    vzdrževanje cest - deljena odgovornost
    Tožena stranka je tista, ki ni vzdrževala in popravljala pločnika,

    kot je to njena zakonska dolžnost (primerjaj 20. člen Zakona o

    lokalni samoupravi ter 5., 13., 40. in 44. člen Zakona o javnih

    cestah). Če bi bil pločnik redno vzdrževan, do padca ne bi prišlo.

    Tožena stranka je torej odgovorna v smislu prvi odstavek 154. člena

    Zakona o obligacijskih razmerjih. Res pa je treba odgovornost

    upoštevati tako pri presoji odgovornosti povzročitelja kakor tudi

    oškodovanca (192. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je prispevek

    tožnice k nastanku škodnega dogodka ocenilo v višini 30 %. Pri tem je

    ugotovilo, da je bilo v času dogodka svetlo, da je bilo vreme lepo,

    ter da bi ob tako neravnem delu sicer načeloma urbane površine, kot

    je bil konkretni pločnik, povprečni pešec sicer moral izkazovati

    nekoliko večjo skrbnost pri hoji, predvsem ob dejstvu, da ne gre za

    njegovo vsakodnevno pot, ampak za pot, ki jo uporablja le sem in tja,

    hkrati pa je upoštevalo tudi dejstvo, da od povprečnega pešca, v

    situaciji, kot je predmeten, ni mogoče pričakovati, da bi popolno

    pozornost na nedeljskem sprehodu po urbanem naselju posvečal le tlom,

    da torej ne bi govoril ali občasno pogledal vstran. Sodišče prve

    stopnje tožnici ni očitalo hude malomarnosti, to je skrajne

    nepazljivosti, torej zanemarjanja tiste pazljivosti in skrbi, ki se

    pričakuje od vsakega človeka, ampak opustitev pazljivosti, ki se

    zahteva od posebno skrbnega in pazljivega človeka. Ob taki

    opredelitvi soprispevka tožnice, ter na drugi strani ob upoštevanju

    teže opustitve dejanj tožene stranke, je prispevek tožnice k nastanku

    škodnega dogodka tako majhen, da ga ni mogoče opredeliti v večji

    višini, kot je to že storilo sodišče prve stopnje.

     
  • 115.
    VSL sodba in sklep II Cp 691/2005
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50027
    ZOR člen 200, 200.
    negmotna škoda - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Zavrnjena je bila pritožba zoper odmero odškodnine, ugodeno je bilo

    pritožbi in znižan prisojeni znesek odškodnine le zaradi napake pri

    odštetju valoriziranega plačanega dela odškodnine.

     
  • 116.
    VSL sklep I Cp 961/2005
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51130
    OZ člen 197, 197.
    verzija
    Kljub temu, da gre za verzijski zahtevek, pa je za pravilno

    ugotovitev višine potrebno oceniti otrokove potrebe v kritičnem

    obdobju, druge dohodke za njegovo preživljanje (denarna pomoč) in

    zmožnosti obeh staršev. Način ugotavljanja utemeljenosti verzijskega

    zahtevka po višini je pravzaprav isti kot pri določitvi višine

    preživnine.

     
  • 117.
    VSL sodba I Cp 1737/04
    18.5.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL51166
    ZD člen 62, 64, 62, 64.
    pisna oporoka pred pričami - veljavnost oporoke
    Za upoštevanje določene listine kot veljavne oporoke morajo biti

    izpolnjeni naslednji pogoji:

    - da oporočitelj izjavi voljo o vsebini, ki jo je mogoče šteti za

    vsebino oporočnega razpolaganja s premoženjem;

    - da je oporočitelj pri tem hotel narediti oporoko (animus testandi),

    - da je izjava volje podana v eni izmed oblik, ki jih določa ZD v

    okoliščinah, ki jih za veljavnost take oblike določa ZD.

    Ni pogoj za upoštevanje določene listine kot veljavne, da je ta

    zakonito razglašena.

     
  • 118.
    VSL sodba I Cp 454/05
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51149
    ZOR člen 277, 371, 414, 562, 562/1, 277, 371, 414, 562, 562/1.
    kreditna pogodba - solidarna odgovornost za obveznosti - zapadlost obveznosti - zastaranje - posojilo
    Iz posojilne pogodbe je razvidno, da je druga toženka podpisala

    pogodbo kot solidarna dolžnica, zato se v razmerju do tožeče stranke

    ne more razbremeniti obveznosti plačila celotnega dolga. Tisti, ki je

    v zavezi solidarnosti, pri vračilu take obveznosti ne bo mogel

    sklicevati, da je odplačeval svoj delež oziroma prevalil breme

    odplačevanja na drugega posojilojemalca.

     
  • 119.
    VSK sodba I Cp 579/2004
    17.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01054
    ZPP člen 14, 14.
    oporoka
    Pravnomočna kazenska soba o odgovornosti toženke in oporočnih prič za storjeno dejanje veže pravdno sodišče zaradi identičnega dejanskega stanja. V pravdnem postopku torej ni več mogoče ugotavljati dejstev, ki bi izključevale odgovornost tožene stranke, zato so vse pritožbene trditve, da bi sodišče moralo postaviti drugega izvedenca grafologa, ki bi ugotavljal, ali je podpis na oporoki pokojnikov, brezpredmetne.

     
  • 120.
    VSK sodba I Cp 74/2004
    17.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01092
    ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
    absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Sodišče prve stopnje je očitno prezrlo, da je tožena stranka predložila tudi dokončen program, iz katerega pa je postavka zimske službe po naseljih izpadla. O tem pomembnem dejstvu izpodbijana sodba nima razlogov. Ali je bila zimska služba v času škodnega dogodka eventuelno predmet posebnega naročila v smislu določila 5. čl. pogodbe med Občino S. in toženo stranko, izpodbijana sodba nima razlogov. Utemeljeno pritožba opozarja na nadaljnje okoliščine, da vozilo ni imelo zimskih gum, niti verig, da je snežilo že tri dni pred nezgodo, da se je promet normalno odvijal in da drugih nezgod tam ni bilo, pa se sodišče prve stopnje tudi do teh pomembnih okoliščin ni opredelilo. Ker v izpodbijani sodbi niso navedeni razlogi o navedenih odločilnih dejstvih, je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

     
  • <<
  • <
  • 6
  • od 14
  • >
  • >>