Tožnik v tej pravdi ni aktivno legitimiran, kajti v času nastanka škodnega dogodka ni bil lastnik avtomobila. Lastnik avtomobila je bil leasingodajalec. Iz dogovora jasno izhaja, da je leasingodajalec tožnika le pooblastil, da ureja vse zadeve v zvezi z omenjeno prometno nesrečo in odškodnino, direktno sam. To pa jasno pomeni, da je bilo med tožnikom in omenjeno družbo ustanovljeno pooblastilno razmerje, kar pomeni, da bi tožnik zavarovalnino lahko uveljavljal le v imenu pooblastitelja in za njegov račun.
Pravnomočna kazenska soba o odgovornosti toženke in oporočnih prič za storjeno dejanje veže pravdno sodišče zaradi identičnega dejanskega stanja. V pravdnem postopku torej ni več mogoče ugotavljati dejstev, ki bi izključevale odgovornost tožene stranke, zato so vse pritožbene trditve, da bi sodišče moralo postaviti drugega izvedenca grafologa, ki bi ugotavljal, ali je podpis na oporoki pokojnikov, brezpredmetne.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tar. št. 1, 1/4, 4.
plačilo za delo - izvršilni stroški
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur.l. RS št. 18/2003) sedaj v 1. alinei tar.št. 4, ki napotuje na uporabo tar. št. 1 in sicer tudi IV. odst., smiselno določa, da je izvršitelj za organizacijo in izvedbo javne dražbe upravičen do plačila v višini 25 % plačila po tar. št. 1 tudi, če je dražba neuspešna ali ne izvedena iz razlogov, ki so na strani tretje osebe (npr. Ker se zarubljene stvari niso prodale, ker ni bilo kupcev).
Tudi oškodovanec je s tem, ko je vozil brez luči, v 20 % soprispeval k nastanku škode, pa čeprav je izvedenec cestnoprometne stroke navedel, da bi ga moral zavarovanec tožene stranke kljub temu pravočasno opaziti. Predpis, da morajo imeti vozila prižgane luči ponoči, namreč ne pomeni, da jih morajo imeti zgolj zato, da bi jih nasprotni udeleženec lahko opazil, ampak tudi zato, ker brez prižgane luči pritegnejo pozornost oziroma tudi manj pozoren voznik prej opazi vozilo s prižganimi lučmi.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Dolžnik je izpodbijal sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo; za takšen primer pa 3. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da se postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. S tem torej ZIZ napotuje na svoj 57. čl., po katerem sodišče prve stopnje izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči upniku in ga opozori na pravne posledice iz 58. čl. tega zakona.
Potrebnost priglašenih stroškov mora izkazati stranka, ki povrnitev stroškov zahteva, saj je na njej trditveno breme glede obstoja okoliščin, ki kažejo na nujnost stroškov za konkretni postopek.