142.

VSL sodba I Cpg 108/2004

12.5.2005

obligacijsko pravo

VSL05612

SZ člen 29, 29.

upravljanje večstanovanjskih hiš

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z materialnopravnim izhodiščem

prvostopnega sodišča, da tožeča stranka svoje aktivne legitimacije za

uveljavljanje tožbenega zahtevka ne more opirati zgolj na določbi 29.

člena Stanovanjskega zakona. Tožeča stranka bi morala za pridobitev

aktivne legitimacije izkazati pogodbeni prenos materialnopravnih

upravičenj od lastnikov poslovnih prostorov, ki jih je imela tožena

stranka v najemu, na osnovi katerega bi tožeča stranka ta upravičenja

lahko v svojem imenu in za račun lastnikov uveljavljala zoper toženo

stranko.

 

144.

VSL sklep in sodba II Cp 1243/2004

11.5.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO

VSL50918

ZZZDR člen 51, 51/2, 51, 51/2. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.

skupno premoženje zakoncev - pravni interes za vložitev tožbe

Na odprodani stvari iz skupnega premoženja ni mogoče ugotavljati

lastninske pravice. Predmet lastninske pravice je lahko le

individualno določena stvar. Če te ni več, imata zakona ustrezne

obligacijske zahtevke.

Kupnina za odprodano skupno stvar je skupna, vendar od gole

ugotovitve, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi kupnina za

prodano stanovanje, tožnica nima nobene pravne koristi.

 

146.

VSL sklep I Cp 1074/04

11.5.2005

civilno procesno pravo

VSL51134

ZTLR člen 42, 43, 42, 43.

solastnina - poseg v lastninsko pravico

Tudi (gradbeni) poseg v solastni hiši, ki je objektivno koristen, ne

izključuje vznemirjanja solastninske pravice ostalih solastnikov.

 

148.

VSL sodba in sklep II Cp 2057/2005

11.5.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL50931

ZOR člen 200, 200. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 354, 354/1, 8, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 354, 354/1.

odškodnina za negmotno škodo - strah - bistvena kršitev določb postopka - dokazna ocena

Sodišče prve stopnje je dejansko oceno res napravilo tudi na podlagi

izpovedb prič in ugotovitev izvedenca medicinske stroke oz.

ugotovitev iz kazenskega postopka, ki teče zoper toženca (zoper

tožnika pa je bil po pravilnih ugotovitvah prvostopnega sodišča

kazenski postopek ustavljen), s čemer pa je zgolj upoštevalo tako

zahteve kot tudi domet dokazne aktivnosti pravdnih strank, ki kakšnih

drugih dokazov (na primer z neposrednim zaslišanjem prič) nista

predlagali, temveč sta terjali prav vpogled v omenjeni kazenski spis.

Z dokaznim ocenjevanjem tudi tega predlaganega dokaza je sodišče prve

stopnje zgolj pravilno upoštevalo načeli materialne resnice in proste

presoje dokazov (člen 8 ZPP). Pritožbeno namigovanje na

nesprejemljivost dokazne ocene, ker je ta oprta tudi na podatke

nedokončanega kazenskega postopka, je zato nepomembno.

Za strah prisodi lahko sodišče odškodnino le v primeru če je bil ta

intenziven in je trajal dalj časa, če pa je bil intenziven strah le

kratkotrajen pa le tedaj, če je bilo dalj časa porušeno oškodovančevo

duševno ravnovesje. V sodni praksi je torej ustaljen pravni standard,

ki se je oblikoval na podlagi besedila 200. člena ZOR (sedaj

vsebinsko enaka določba 179. člena OZ), po katerem sodišče prisodi

tudi za strah odškodnino, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja

strahu ter njihovo trajanje, to opravičujejo (merila iz 1. odstavka

cit. določbe), pri čemer pa mora sodišče pri odločanju oziroma odmeri

odškodnine gledati na pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine,

pa tudi na to, da ne bi šlo na roke težnjam, ki niso združljive z

njeno naravo in družbenim namenom (kriterji iz 2. odstavka istega

člena). Navedenemu v sodni praksi ustaljenemu pravnemu dejanskemu

stanu mora ustrezati ugotovljeni konkretni dejanski stan, da je

mogoča ugodilna odločitev glede te odškodninske postavke. Takšne

subsumpcije pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni opravilo.

V izpodbijanem delu sodbe manjkajo razlogi o tem, kakšen primarni

strah in kakšen sekundarni strah je tožnik utrpel glede na stopnjo

intenzivnosti in glede na časovno trajanje. Zato ob takšnih

pomanjkljivih ugotovitvah sodišča prve stopnje niti še ni bila mogoča

odmera odškodnine iz tega naslova. Izpodbijana odločitev v tem delu

tako nima potrebnih - opisanih pravnorelevantnih razlogov, zaradi

česar se ne da preizkusiti. Zato je moralo sodišče druge stopnje v

tem delu ugoditi pritožbama tožene stranke in zaradi izkazane kršitve

iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, razveljaviti v tem delu

sodbo sodišča prve stopnje in vrniti zadevo v novo sojenje (člen

354/1 ZPP).

Glede pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem

pa sodišče prve stopnje sicer pritrjuje sodišču prve stopnje, da

tožniku pripada najmanj takšna odškodnina, kakršna mu je že

odmerjena, pri čemer pa v izpodbijani sodbi povzete dejanske

ugotovitve o vrsti, stopnji in trajanju telesnih bolečin in

nevšečnosti med zdravljenjem, na katere se pritožbeno sodišče v

izogib ponavljanju le sklicuje, terjajo odmero še nekoliko višje

odškodnine. Ker pa je sodišče prve stopnje pri odločanju spregledalo,

da je tožnik tudi v tem delu zvišal tožbeni zahtevek, o tem delu

tožbenega zahtevka ni odločalo, onemogočeno pa je s tem tudi

pritožbenemu sodišču, da samo odmeri višjo odškodnino in spremeni

izpodbijano odločitev v tem delu. V ugodilnem delu pa je ob povedanem

pritožbi tožene stranke zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu

sodbo sodišča prve stopnje. Tožena stranka sicer v tem delu sodbo

glede višine prisojene odškodnine le pavšalno izpodbija, pritožbeno

sodišče pa ni ugotovilo v tem delu nobenih po uradni dolžnosti

upoštevnih procesnih ali materialnopravnih kršitev (člen 353 ZPP).

V zvezi z odločitvijo glede prisojene odškodnine za duševne bolečine

zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti sodišče druge stopnje tudi

po uradni dolžnosti ugotavlja, da sodba v tem delu ne vsebuje vseh

razlogov, ki sestavljajo potreben pravotvorni dejanski stan in se

zato tudi v tem delu ne da preizkusiti. Predvsem manjka v zvezi s to

odškodninsko postavko vselej pomembna okoliščina - oškodovančeva

starost, ki predstavlja potrebno oporno točko za hipotetični

približni izračun o tem, koliko časa oziroma kakšen del svojega

življenja bo oškodovanec trpel duševne bolečine zaradi omejitev, ki

jih je utrpel zaradi poškodb. Predvideno trajanje tovrstnih duševnih

bolečin pa predstavlja eno od najpomembnejših okoliščin primera

oziroma meril za izračun višine primerne odškodnine iz tega naslova.

Ta okoliščina je še posebej pomembna v spornem primeru, ko tožeča

stranka v pritožbi opozarja na (tudi v izvedenskem mnenju navedeno)

dejstvo, da tožnik še vedno opravlja vsakodnevno kmetijska opravila.

Ob povedanem je moralo pritožbeno sodišče ugoditi pritožbam obeh

pravdnih strank in razveljaviti tudi v tem delu (torej tako v

ugodilnem kot tudi v zavrnilnem delu) izpodbijano sodbo in vrniti

zadevo v novo sojenje zaradi tudi tu izkazane bistvene kršitve določb

pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Odškodnino za skaženost prisodi sodišče če oškodovanec duševno trpi

ob pogledu in zavedanju spremembe na telesu, ki je posledica poškodbe

(subjektivni element skaženosti) in če obenem tudi pri okolici zaradi

takšne telesne spremembe vzbuja negativna čustva kot so groza, gnus,

odpor ipd. oziroma čustva kot so pomilovanje, sočustvovanje ipd.

(objektivni element skaženosti). Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo

na podlagi neposrednega zaznavanja, da 6 cm dolga in do 0,5 cm široka

brazgotina v barvi kože ni niti takoj opazna in ni takšna, ki bi

glede na tožnikovo starost in siceršnji njegov izgled lahko vzbujala

neprijetne občutke in je brazgotino ustrezno ocenilo le kot

kozmetični defekt, ki predvsem zaradi izostanka objektivnega elementa

skaženosti, izključuje priznanje odškodnine. Takšne materialnopravno

pravilne presoje ne morejo omajati ob povedanem pritožbena

sklicevanja, da tožnik vendarle duševno trpi, ko se zazre v

brazgotino. Ob povedanem je pritožbeno sodišče zavrnilo v teh delih

pritožbi in potrdilo v dejanskem in materialno pravnem pogledu

pravilno odločitev sodišča prve stopnje.

 

150.

VSL sklep III Cp 2049/2005

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL51642

ZIZ člen 178, 178/4, 178, 178/4.

ugotovitev vrednosti nepremičnine - sprememba vrednosti

Bistven pogoj za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine po 4. odstavku 178. člena ZIZ je sprememba vrednosti od časa, ko je bila ugotovljena, do prodajnega naroka. Za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine ne zadošča, da stranka predloži svojo cenitev, iz katere izhaja druga (zanjo ugodnejša) vrednost nepremičnine, saj je bila ta predhodno že pravnomočno ugotovljena s sklepom.

 

152.

VSL sodba I Cp 907/2005

11.5.2005

STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO

VSL50592

ZZKat člen 14, 27.

dedni dogovor - mejni ugotovitveni postopek

Dedni dogovor o delitvi in načinu delitve zapuščine ter o odstopu

dednega deleža je po svoji pravni naravi pogodba civilnega prava,

zato zanj veljajo splošna načela o veljavnosti pogodb. Sporazum

lastnikov o parcelaciji in posestnih mejah, dosežen v mejnem

ugotovitevenem postopku, pa ima po oceni pritožbenega sodišča pomen

pogodbe o poravnavi in ga je treba presojati v skladu z določbami

Zakona o obligacijskih razmerjih.

 

154.

VSL sklep III Cp 2087/2004

11.5.2005

OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL48509

OZ člen 311, 311/1, 311, 311/1.

pobotanje - izvršba - pogojna terjatev

Pogojnih terjatev, dokler pogoj ni izpolnjen, ni mogoče pobotati.

takšna terjatev namreč še ni zapadla.

 

156.

VSL sklep I Cp 2120/2004

11.5.2005

ZEMLJIŠKA KNJIGA

VSL50357

OZ člen 87, 87/1, 87, 87/1. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1, 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1.

zaznamba spora

Po 5. točki 22. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se v zemljško

knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oziroma drugo

procesno dejanje), s katerim se začne sodni postopek glede

pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini, če

ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo

(zaznamba spora). Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno

dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo

procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodi postopek, za katerega

zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.

Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe, predmet postopka pa se

določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku

uveljavlja tožnik. V 1. odstavku 49. člena ZZK-1 pa so doočene vrste

pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje v

zemljiški knjigi. Vrste postopkov, katerih začetek se zaznamuje z

zaznambo spora, pa so zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero

se zaznamuje začetek postopka o prenehanju pravice na originaren

način), zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja pravice (s katero se

zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na

nepremičnini) in zaznamba spora za določitev nujne poti. Z vložitvijo

tožbe zaradi ugotovitve neobstoječnosti oziroma ničnosti pogobe s

posledično kondikcijsko zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega

zemljiškoknjižnega (lastninskega) stanja (v smislu določb 1. odstavka

87. člena Obligacijskega zakonika- OZ) niso izpolnjeni pogoji za

zaznambo spora po 1. odstavku 79. člean ZZK-1.

 

158.

VSL sodba I Cp 1551/04

11.5.2005

obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSL51139

ZOR člen 66, 66/1, 66/2, 66, 66/1, 66/2. ZPP člen 8, 212, 360, 360/1, 8, 212, 360, 360/1.

navidezna pogodba - trditvena podlaga

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pogodba kot posojilna ni bila

izpolnjena. Ali je morda šlo za kakšno drugo pogodbo med strankama,

pa ni moglo ugotavljati, ker je tožnik vztrajal, da je bil denar

izročen.

 

160.

VSL sklep IV Cpg 36/2005

11.5.2005

sodni register

VSL05727

ZSReg člen 26, 26. ZPP člen 149, 149/7, 149, 149/7. ZFPPod člen 28, 28. ZPSto-1 člen 25, 25.

prepozen ugovor - vročanje

Ureditev vročanja v postopku izbrisa družb iz sodnega registra je

predpisan na podlagi 28. člena ZFPPod, enako kot v 26. členu ZSReg.

Nepravilna je razlaga pritožnika, da je le povratnica edino dokazilo,

s katerim je mogoče dokazovati pravočasnost vročene priporočene

poštne pošiljke. Če povratnice v spisu ne bi bilo (bi bila npr.

izgubljena), bi registrsko sodišče na podlagi 7. odst. 149. člena ZPP

v zvezi z 28. členom ZFPPod in 19. členom ZSReg lahko izvedlo

postopek dokazovanja o pravilnosti vročitve tudi kako drugače. Ker iz

priložene povratnice ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti datuma

prejema sporne poštne pošiljke, je registrsko sodišče ravnalo povsem

pravilno, ko je na podlagi določbe 7. odst. 149. člena ZPP opravilo

poizvedbe pri Pošti Slovenije o datumu vročitve sodne pošiljke.