142.

VSC sodba Cp 1896/2003

12.5.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSC01257

ZOR člen 178, 178. ZTVCP člen 88, 88.

odškodninska odgovornost - motorno vozilo

Tudi oškodovanec je s tem, ko je vozil brez luči, v 20 % soprispeval k nastanku škode, pa čeprav je izvedenec cestnoprometne stroke navedel, da bi ga moral zavarovanec tožene stranke kljub temu pravočasno opaziti. Predpis, da morajo imeti vozila prižgane luči ponoči, namreč ne pomeni, da jih morajo imeti zgolj zato, da bi jih nasprotni udeleženec lahko opazil, ampak tudi zato, ker brez prižgane luči pritegnejo pozornost oziroma tudi manj pozoren voznik prej opazi vozilo s prižganimi lučmi.

 

144.

VSL sklep in sodba II Cp 1243/2004

11.5.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO

VSL50918

ZZZDR člen 51, 51/2, 51, 51/2. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.

skupno premoženje zakoncev - pravni interes za vložitev tožbe

Na odprodani stvari iz skupnega premoženja ni mogoče ugotavljati

lastninske pravice. Predmet lastninske pravice je lahko le

individualno določena stvar. Če te ni več, imata zakona ustrezne

obligacijske zahtevke.

Kupnina za odprodano skupno stvar je skupna, vendar od gole

ugotovitve, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi kupnina za

prodano stanovanje, tožnica nima nobene pravne koristi.

 

146.

VSL sodba in sklep I Cp 1635/2004

11.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50073

ZOR člen 156, 156. ZDARS člen 3, 3č, 3/1, 3/2, 3, 3č, 3/1, 3/2. ZUDVGA člen 6, 6/3, 6, 6/3. ZJC člen 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-4, 14/1-5, 14/1-16, 14/1-5, 14/1-16, 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-4.

premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pasivna legitimacija

Prvi tožnik zahteva povrnitev premoženjske škode, ki se kaže v

manjvrednosti njegove nepremičnine. Sam je pojasnil, da se je zaradi

gradnje ceste bistveno zmanjšala tržna vrednost nepremičnine zaradi

nenehnega hrupa, smoga, odvzema svetlobe in neposrednega sonca, večje

vlage, spremembe mikroklime ipd. Take navedbe (in na trditveno

podlago je sodišče vezano) kažejo, da gre za škodo, do katere je

prišlo z izgradnjo ceste in prometom po njej. Kljub temu, da tožeča

stranka istočasno trdi, da je do premoženjske škode prišlo tudi

zaradi gradnje same, te škode ne pojasni -nasprotno, sama z zahtevkom

uveljavi le škodo zaradi manjvrednosti nepremičnine, ta manjvrednost

pa je po prikazanih navedbah lahko le rezultat končane gradnje ceste

in njenega vpliva na nepremičnino prvega tožnika, ne pa morebitnih

nepravilnosti pri pripravah za gradnjo ali med gradnjo samo. Druga

toženka (država) je lastnica državne ceste (1. odstavek 3. člena ZJC,

4., 5. in 16. točka 1. odstavka 14. člena ZJC). Njena odškodninska

odgovornost je zato podana že iz tega naslova - ker je lastnica

stvari, zaradi katere oziroma zaradi uporabe katere ima tožeča

stranka škodo. Te odgovornosti je ne razbremenjuje dejstvo, da je po

zakonu upravljanje in vzdrževanje avtocest preneseno na prvo toženko

(DARS). Po 3č. členu ZDARS prva toženka upravlja in vzdržuje

avtoceste v svojem imenu in za račun države. Enako opravlja tudi

naloge v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest (2. odstavek 3.

člena ZDARS), naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem

avtocest v prostor pa opravlja v imenu in za račun RS (1. odstavek 3.

člena ZDARS). Vse to kaže, na pravilen zaključek sodišča prve

stopnje, da prva toženka ni odgovorna za škodo, ki izvira iz

avtoceste, saj svoje naloge opravlja na račun druge toženke, določene

pa tudi v njenem imenu. Podlage za to tudi ne daje ZUDVGA. Po

določilu 3. odstavka 6. člena ZUDVGA, plača prva toženka odškodnino

lastniku oziroma uporabniku zemljišča, ki mu je zaradi pripravljalnih

del nastala škoda. Premoženjska škoda pa v tem primeru prvemu tožniku

ni nastala zaradi pripravljalnih del, pač pa zaradi ceste same in

njene uporabe. Kar je bilo povedano o podlagi zahtevka za

premoženjsko škodo, pa ne velja v celoti tudi za podlago zahtevka za

nepremoženjsko škodo, in sicer ne v delu, kolikor se zahtevek nanaša

na prvo toženko. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev škode, ki ji

je nastala z izgradnjo ceste in njeno uporabo in tudi s pripravami za

gradnjo, organiziranjem in vodenjem gradnje. Že v tožbi je navedla,

da je sama gradnja ceste vsem tožnikom povzročala velike težave in

neprijetnosti, kar se je odražalo na njihovem splošnem počutju,

zdravju in zmanjšani delovni ter siceršnji življenjski sposobnosti,

zaradi česar zahteva povrnitev že nastale kot tudi bodoče

nepremoženjske škode, pri čemer prva zajema tudi duševne bolečine za

časa gradnje. Prva toženka je bila investitor gradnje. Kot naročnik

del na nepremičnini bi prva toženka lahko odgovarjala za škodo,

povzročeno v zvezi z izvajanjem teh del (207. člen ZOR). Ker sodišče

prve stopnje ob zavrnitvi zahtevka za nepremoženjsko škodo zoper prvo

toženko ni presojalo, ali je ta škoda (ali njen del) posledica že

tudi same graditve avtoceste oziroma ali je že sama gradnja vplivala

na to, da je obseg nepremoženjske škode tožnikov večji, pritožba

tožeče stranke v tem delu utemeljeno očita sodbi prve stopnje

pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka 2. odstavka

339. člena ZPP).

 

148.

VSL sklep II Cp 1637/2004

11.5.2005

nepravdno pravo

VSL51014

ZENDMPE člen 29, 34.

postopek za ureditev meje

Ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bi lahko predlagatelj

sprožil sodni postopek v skladu z določili ZENDMPE le, če bi

predhodno sprožil upravni postopek in če bi tudi po opravljeni ustni

obravnavi v upravnem postopku meja ostala sporna. ZENDMPE nikjer ne

določa (tudi v 29. členu, na katerega se sklicuje sodišče prve

stopnje, ne), da je upravni postopek zaradi ureditve meje pogoj za

začetek sodnega postopka. Iz dikcije 34. člena ZENDMPE izhaja celo

nasprotno, da postopka ureditve meje po ZENDMPE ni dopustno uvesti,

če je bila meja urejena ali če se ureja v sodnem postopku, kar

pomeni, da mora upravni organ zavreči zahtevo za ureditev meje, če se

meja že ureja pred sodiščem (prvi odstavek 34. člena ZENDMPE).

Lastnik ima torej izbiro, če je meja sporna, da takoj zahteva

ureditev meje v nepravdnem postopku ali pa se odloči predhodno za

ureditev meje v upravnem postopku.

 

150.

VSL sklep II Cp 2000/2005

11.5.2005

civilno procesno pravo

VSL50212

ZPP člen 133, 144, 133, 144.

vročanje pisanj

Če delavec pravdne stranke (pravne osebe) brez zakonitega razloga

odkloni sprejem sodne pošiljke, jo mora vročevalec pustiti v

poslovnem prostoru. Če namesto tega pošiljko vrne sodišču, vročitev

ni pravilno opravljena.

 

152.

VSL sklep III Cp 1689/2005

11.5.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL48517

ZIZ člen 3, 15, 3, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.

ustavitev izvršbe - bistvena kršitev določb postopka

Ni mogoče preizkusiti sklepa o ustavitvi izvršbe (zaradi poplačila

upnika), če je v obrazložitvi sklepa ugotovljeno le, da je dolžnikov

dolžnik obvestil sodišče, da je sklep o izvršbi v celoti izvršen.

 

154.

VSL sklep II Cp 1200/2004

11.5.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50222

ZOR člen 172, 172/1, 172, 172/1. URS člen 26, 26.

pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - prekoračitev pooblastil

Le potek celotnega dogajanja lahko da odgovor na vprašanje, ali je

bilo ravnanje policistov v zvezi z uporabo orožja še vedno v

dovoljenih okvirih ali pa so policisti prekoračili pooblastila.

Zaradi pravilne uporabe materialnega prava je potrebno tudi

ugotoviti, ali je tožnik v času spornega dogodka imel pri sebi

identifikacijski dokument v smislu tedaj veljavnih pravil za

opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje

zadeve, pa ga ni želel pokazati, ali pa takšnega dokumenta ni imel s

seboj.

 

156.

VSL sklep I Cp 1753/2004

11.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50669

ZVO člen 35, 35. ZV člen 195, 195.

civilnopravno razmerje

Po Zakonu o vodah lahko fizična oseba pridobi pravico do rabe vode s

pravnomočnim vodnogospodarskim dovoljenjem in tudi izvaja rabo in

izkoriščanje vode v tem obsegu. Zato ni pravno pravilno stališče

sodišča prve stopnje, ki meni, da je dovolj, da je koncesionar za

izvajanje rabe vode prisilno odklopil toženca iz vaškega vodovoda in

ga priklopil na javno obrežje ter da mora toženec za to plačati

vodarino. V postopku je ostala neocenjena trditev tožeče stranke, da

je to storila po nalogu občine, ker je bila pitna voda iz vaškega

vodovoda oporečna.

 

158.

VSL sodba II Cp 2105/2005

11.5.2005

obligacijsko pravo - pogodbeno pravo

VSL50929

ZOR člen 103, 103.

ničnost pogodbe

Pogodba je v nasprotju z moralo, če je kršeno kakšno določeno moralno

pravilo, ne da bi bila hkrati kršena tudi konkretna pravna norma.

Kršeno moralno pravilo mora biti konkretizirano.

 

160.

VSL sklep III Cp 2563/2004

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50712

ZIZ člen 72, 72/1, 72/2, 72, 72/1, 72/2.

odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog upnika

Sodišče lahko odloži izvršbo, ki se je že začela, tudi na predlog

upnika, če dolžnik ne nasprotuje takemu predlogu. Že zakon sam torej

priznava dolžniku pravni interes, da nasprotuje odložitvi izvršbe, če

se je izvršba že začela.