162.

VSL sklep IV Cpg 37/2005

11.5.2005

sodni register

VSL05593

ZGD člen 55, 55/3, 55/4, 55/5, 70. ZFPPod člen 25, 25/1, 25/1-1, 29, 29/1, 40, 40/3, 40/3-1, 26 26/1, 25, 25/1, 25/1-1, 29, 29/1, 40, 40/3, 40/3-1, 26 26/1.

izbris firme - legitimacija - obstoj spremenjenih okoliščin

Predlog sodišču, da začne postopek izbrisa gospodarskega subjekta iz

sodnega registra brez likvidacije, z navedbo enega od izbrisnih

razlogov iz 1. odst. 25. čl. ZFPPod, je šteti kot obvestilo sodišču,

da pri gospodarskem subjektu obstaja izbrisni razlog. Zmotno je

stališče registrskega sodišča, da po 1. odst. 26. čl. ZFPPod tako

obvestilo o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl.

ZFPPod (to je, da družba v dveh zaporednih poslovnih letih ni

predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila

organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov),

sme sodišču dati le organizacija, pooblaščena za obdelovanje in

objavljanje podatkov iz 70. čl. ZGD (po noveli ZGDF iz 55. čl. ZGD).

Prvi odstavek 26. čl. ZFPPod namreč določa le obveznost organizacije,

pooblaščene za obdelovanje in objavljanje podatkov, obveščati

registrsko sodišče o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst.

25. čl. ZFPPod in rok, v katerem mora to storiti. To pa ne pomeni, da

obvestila o nastopu izbrisnega razloga ne bi smela sodišču

posredovati oseba, ki celo sama navaja in izkazuje, da ima pravni

interes za začetek postopka izbrisa. Kot take bo nesporno šteti vse

tiste subjekte, ki jim ZFPPod v postopku izbrisa družbe iz sodnega

registra brez likvidacije priznava procesne pravice, je ZFPPod začel

veljati 23.7.1999, določbe njegovega 3. poglavja pa se glede

izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod po izrecni

določbi 1. točke 3. odst. 40. čl. ZFPPod začnejo uporabljati v treh

letih po uveljavitvi ZFPPod oziroma kasneje. To pomeni, da registrsko

sodišče že lahko uporablja in torej ugotavlja nastop izbrisnega

razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod od 23.7.2002 dalje

oziroma kasneje, če poslovno leto družbe ni enako koledarskemu letu.

Gospodarskim družbam, ki so bile že po ZGD zavezane podajati letna

poročila, prej APP, nato AJPES-u, so bile torej že po objavi ZFPPod v

Uradnem listu RS znane posledice - to je obstoj izbrisnega razloga in

izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, če letnih poročil

ne bodo predložile organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in

objavljanje podatkov. Zato ni več ovire, da registrsko sodišče ne bi

smelo ugotavljati obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25.

čl. ZFPPod.

 

164.

VSL sodba II Cp 645/2004

11.5.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50226

URS člen 26, 26/1, 26, 26/1.

odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - zaseg predmetov

Po zakonitem zasegu avtomobila državni organi v 27 mesecev trajajočem

zasegu niso ničesar storili za razjasnitev suma o obstoju kaznivega

dejanja, hkrati pa tudi niso poskrbeli za ustrezno hrambo vozila.

Tako ravnanje državnih organov je protipravno v smislu 26. člena

Ustave RS in je zato podana odškodninska odgovornost Republike

Slovenije za nastalo škodo.

 

166.

VSL sklep III Cp 1471/2005

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48523

ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2.

ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora

Ugovor, v katerem dolžnik kot dokaz o neobstoju dolga predlaga po

upniku predložene listine ter zaslišanje strank, je obrazložen.

 

168.

VSL sklep I Cp 2120/2004

11.5.2005

ZEMLJIŠKA KNJIGA

VSL50357

OZ člen 87, 87/1, 87, 87/1. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1, 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1.

zaznamba spora

Po 5. točki 22. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se v zemljško

knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oziroma drugo

procesno dejanje), s katerim se začne sodni postopek glede

pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini, če

ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo

(zaznamba spora). Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno

dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo

procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodi postopek, za katerega

zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.

Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe, predmet postopka pa se

določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku

uveljavlja tožnik. V 1. odstavku 49. člena ZZK-1 pa so doočene vrste

pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje v

zemljiški knjigi. Vrste postopkov, katerih začetek se zaznamuje z

zaznambo spora, pa so zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero

se zaznamuje začetek postopka o prenehanju pravice na originaren

način), zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja pravice (s katero se

zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na

nepremičnini) in zaznamba spora za določitev nujne poti. Z vložitvijo

tožbe zaradi ugotovitve neobstoječnosti oziroma ničnosti pogobe s

posledično kondikcijsko zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega

zemljiškoknjižnega (lastninskega) stanja (v smislu določb 1. odstavka

87. člena Obligacijskega zakonika- OZ) niso izpolnjeni pogoji za

zaznambo spora po 1. odstavku 79. člean ZZK-1.

 

170.

VSL sklep III Cp 2145/2005

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB

VSL50714

ZGD člen 25, 25/1, 77, 77/1, 101, 101/1, 25, 25/1, 77, 77/1, 101, 101/1. ZIZ člen 25, 25/1, 55, 55/1, 55/1-4, 25, 25/1, 55, 55/1, 55/1-4.

izvršba - izvršilni naslov

To, da proti družbi že teče izvršilni postopek na podlagi istega

izvršilnega naslova, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo zoper

osebno odgovornega družbenika.

 

172.

VSL sklep II Cp 2188/2005

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49974

ZIZ člen 170, 270, 270/2, 170, 270, 270/2. OZ člen 528, 528/1, 528, 528/1.

začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve - nevarnost - nepremičnina - hipoteka

Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da so nekatere dolžničine

nepremičnine obremenjene s hipotekami, ki so bodisi posledica

razpolaganja same dolžnice (hipoteka v korist S. banke, d.d.) bodisi

predstavljajo zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v skladu s

170. čl. ZIZ, neodvisno od volje dolžnice. Po oceni pritožbenega

sodišča 20.2.2001 vknjižena hipoteka v korist S. banke, d.d.

predstavlja zatečeno stanje pred sklenitvijo spornih posojilnih

pogodb z dne 5.12.2003 in 25.2.2004. Le če bi upnik zatrjeval, da je

dolžnica izposlovala vknjižbo hipoteke šele po sklenitvi pogodb, bi

takšno ravnanje kazalo na njen namen onemogočiti ali otežiti

izterjavo vtoževanih terjatev. Zaznamba sklepa o izvršbi na

nepremičnino s strani sodišča, ki je eno od izvršilnih dejanj pri

izvršbi na nepremičnine (primerjaj s 167. čl. ZIZ), pa zaradi

odsotnosti subjektivnega delovanja dolžnika ne ustreza predpostavki

nevarnosti iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, kot jo ustaljeno pojmuje sodna

praksa. Tudi predlog za vknjižbo lastninske pravice predlagatelja

F.L. na podlagi menjalne pogodbe z dne 2.12.1998 (priloga B 2) ne

omogoča sklepa o verjetno izkazani subjektivni nevarnosti. Čeprav ima

menjava enak poslovni namen kot prodaja, pa je za obravnavano zadevo

odločilna razlika v predmetu izpolnitve pri obeh pogodbah. Z menjalno

pogodbo se vsak pogodbenik zavezuje nasproti svojemu sopogodbeniku,

da mu bo izročil zamenjano stvar, tako da bo ta na njej pridobil

lastninsko pravico.

 

174.

VSL Sklep I Cp 1947/2004

11.5.2005

stvarno pravo - civilno procesno pravo

VSL50345

ZTLR člen 70, 70/3, 70, 70/3. ZPP člen 281, 281/1, 339, 339/2, 339/2-8, 281, 281/1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 33, 33.

motenje posesti - dokazovanje - opravičen izostanek

1. Ker je sodišče prve stopnje opravilo narok v odsotnosti tožene

stranke, ne da bi ocenilo predloženo zdravniško potrdilo oz. navedlo

razloge, zakaj šteje opravičilo za neutemeljeno, je storilo bistveno

kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

2. Sodišče ne sme zavrniti dokaznega predloga z utemeljitvijo, da se

je že iz predhodno izvedenih dokazov prepričalo o nasprotnem. Gre

namreč za načelno prepoved vnaprejšnje dokazne ocene.

3. Z zatrjevanjem delne oblasti nad stvarjo se po vsebini zatrjuje

obstoj služnosti kot temelja, ki opravičuje takšno delno oblast. Ta

pravni temelj pa je pri odločanju o posestnem varstvu seveda

nepomemben, saj posestno varstvo varuje način izvrševanja dejanske

oblasti neodvisno od pravnega temelja. Zato pri posestnem varstvu

vsebine služnosti zatrjevanje služnosti ni niti potrebno. Zadošča že,

da se dokaže delna oblast nad stvarjo, in v tem obsegu je treba

priznati tudi posestno varstvo.

 

176.

VSL sodba I Cp 568/2004

11.5.2005

obligacijsko pravo - pravo vrednostnih papirjev

VSL50590

ZOR člen 100, 997, 998, 1001, 1001/2, 100, 997, 998, 1001, 1001/2.

lastna menica - menična izjava - pooblastilo - poroštvo - oblika izjave

Tožena stranka je prevzela poroštvo za vse pogodbene (in

izvenpogodbene) obveznosti družbe T. d.o.o. do N. d.d., ki so ali še

bodo nastale. Takšno izjavo je tožena stranka lahko podala, saj je na

podlagi 2. odstavka 1001. člena ZOR poroštvo mogoče prevzeti tudi za

določene bodoče obveznosti.

 

178.

VDS sklep Pdp 602/2005

11.5.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03021

ZDR člen 204, 204/1, 204/3, 204, 204/1, 204/3.

odpoved delovnega razmerja - varstvo pravic - rok za vložitev tožbe

Za ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ je v 3. odstavku 204. člena

ZDR predvideno direktno sodno varstvo. To je specialna določba, ki v

primeru odpovedi PZ izključuje uporabo 1. in 2. odstavka 204. člena

ZDR. V primeru odpovedi PZ ne gre več za neizpoljevanje oz. kršitev

pravic iz delovnega razmerja, ampak za prenehanje PZ, ki ima za

posledico, da delavec ni več v delovnem razmerju. V takem primeru je

predvideno direktno sodno varsto v prekluzivnem roku 30 dni od dneva

vročitve odpovedi PZ oz. od dneva, ko je zvedel za kršitev. Zato je

zmotno stališče, da v primeru odpovedi PZ delavec lahko izbira med

postopkom po 1. in 3. odstavku 204. člena ZDR. To velja tudi za

primer, ko delodajalec delavca odjavi iz delovnega razmerja oz. mu

zaključi delovno knjižico, ne da bi podal pisno redno ali izredno

odpoved PZ.

 

180.

VSL sklep III Cp 2087/2004

11.5.2005

OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL48509

OZ člen 311, 311/1, 311, 311/1.

pobotanje - izvršba - pogojna terjatev

Pogojnih terjatev, dokler pogoj ni izpolnjen, ni mogoče pobotati.

takšna terjatev namreč še ni zapadla.