• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 14
  • >
  • >>
  • 161.
    VSL sklep in sodba II Cp 1243/2004
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50918
    ZZZDR člen 51, 51/2, 51, 51/2. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.
    skupno premoženje zakoncev - pravni interes za vložitev tožbe
    Na odprodani stvari iz skupnega premoženja ni mogoče ugotavljati

    lastninske pravice. Predmet lastninske pravice je lahko le

    individualno določena stvar. Če te ni več, imata zakona ustrezne

    obligacijske zahtevke.

    Kupnina za odprodano skupno stvar je skupna, vendar od gole

    ugotovitve, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi kupnina za

    prodano stanovanje, tožnica nima nobene pravne koristi.

     
  • 162.
    VSL sklep III Cp 1471/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48523
    ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora
    Ugovor, v katerem dolžnik kot dokaz o neobstoju dolga predlaga po

    upniku predložene listine ter zaslišanje strank, je obrazložen.

     
  • 163.
    VSL sklep I Cp 1179/04
    11.5.2005
    nepravdno pravo
    VSL51129
    ZNP člen 122, 122/3, 122, 122/3. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5, 70, 70/2, 70/4, 70/5.
    postopek za delitev stvari v solastnini - pritožbena novota - fizična delitev - civilna delitev
    Predlagalni postopki, med katere spada tudi postopek za delitev

    stvari v solastnini, se po svoji naravi približujejo pravdnemu

    postopku, zato ni nobenega razloga, ki bi v nepravdnem postopku

    izključeval smiselno uporabo prepovedi navajanja novot v pritožbenem

    postopku, uzakonjeno v pravdnem postopku.

    Delitev z izplačilom solastniškega deleža se po petem odstavku 70.

    člena SPZ opravi namesto civilne delitve, ki v konkretnem primeru iz

    pojasnjenih razlogov ne bi prišla v poštev, ne pa namesto fizične

    delitve (drugi odstavek 70. člena SPZ).

     
  • 164.
    VSL sodba II Cp 2105/2005
    11.5.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL50929
    ZOR člen 103, 103.
    ničnost pogodbe
    Pogodba je v nasprotju z moralo, če je kršeno kakšno določeno moralno

    pravilo, ne da bi bila hkrati kršena tudi konkretna pravna norma.

    Kršeno moralno pravilo mora biti konkretizirano.

     
  • 165.
    VSL sklep III Cp 2087/2004
    11.5.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48509
    OZ člen 311, 311/1, 311, 311/1.
    pobotanje - izvršba - pogojna terjatev
    Pogojnih terjatev, dokler pogoj ni izpolnjen, ni mogoče pobotati.

    takšna terjatev namreč še ni zapadla.

     
  • 166.
    VSL sodba II Cp 597/2005
    11.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50207
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina
    Oškodovancu je bila prisojena odškodnina za 55 dni trajajoč pripor v

    znesku 3.000.000,00 SIT.

     
  • 167.
    VSL sklep III Cp 2049/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51642
    ZIZ člen 178, 178/4, 178, 178/4.
    ugotovitev vrednosti nepremičnine - sprememba vrednosti
    Bistven pogoj za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine po 4. odstavku 178. člena ZIZ je sprememba vrednosti od časa, ko je bila ugotovljena, do prodajnega naroka. Za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine ne zadošča, da stranka predloži svojo cenitev, iz katere izhaja druga (zanjo ugodnejša) vrednost nepremičnine, saj je bila ta predhodno že pravnomočno ugotovljena s sklepom.

     
  • 168.
    VSL sodba I Cp 907/2005
    11.5.2005
    STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL50592
    ZZKat člen 14, 27.
    dedni dogovor - mejni ugotovitveni postopek
    Dedni dogovor o delitvi in načinu delitve zapuščine ter o odstopu

    dednega deleža je po svoji pravni naravi pogodba civilnega prava,

    zato zanj veljajo splošna načela o veljavnosti pogodb. Sporazum

    lastnikov o parcelaciji in posestnih mejah, dosežen v mejnem

    ugotovitevenem postopku, pa ima po oceni pritožbenega sodišča pomen

    pogodbe o poravnavi in ga je treba presojati v skladu z določbami

    Zakona o obligacijskih razmerjih.

     
  • 169.
    VSL sklep II Cp 2188/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49974
    ZIZ člen 170, 270, 270/2, 170, 270, 270/2. OZ člen 528, 528/1, 528, 528/1.
    začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve - nevarnost - nepremičnina - hipoteka
    Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da so nekatere dolžničine

    nepremičnine obremenjene s hipotekami, ki so bodisi posledica

    razpolaganja same dolžnice (hipoteka v korist S. banke, d.d.) bodisi

    predstavljajo zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v skladu s

    170. čl. ZIZ, neodvisno od volje dolžnice. Po oceni pritožbenega

    sodišča 20.2.2001 vknjižena hipoteka v korist S. banke, d.d.

    predstavlja zatečeno stanje pred sklenitvijo spornih posojilnih

    pogodb z dne 5.12.2003 in 25.2.2004. Le če bi upnik zatrjeval, da je

    dolžnica izposlovala vknjižbo hipoteke šele po sklenitvi pogodb, bi

    takšno ravnanje kazalo na njen namen onemogočiti ali otežiti

    izterjavo vtoževanih terjatev. Zaznamba sklepa o izvršbi na

    nepremičnino s strani sodišča, ki je eno od izvršilnih dejanj pri

    izvršbi na nepremičnine (primerjaj s 167. čl. ZIZ), pa zaradi

    odsotnosti subjektivnega delovanja dolžnika ne ustreza predpostavki

    nevarnosti iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, kot jo ustaljeno pojmuje sodna

    praksa. Tudi predlog za vknjižbo lastninske pravice predlagatelja

    F.L. na podlagi menjalne pogodbe z dne 2.12.1998 (priloga B 2) ne

    omogoča sklepa o verjetno izkazani subjektivni nevarnosti. Čeprav ima

    menjava enak poslovni namen kot prodaja, pa je za obravnavano zadevo

    odločilna razlika v predmetu izpolnitve pri obeh pogodbah. Z menjalno

    pogodbo se vsak pogodbenik zavezuje nasproti svojemu sopogodbeniku,

    da mu bo izročil zamenjano stvar, tako da bo ta na njej pridobil

    lastninsko pravico.

     
  • 170.
    VSL sklep I Cp 2120/2004
    11.5.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50357
    OZ člen 87, 87/1, 87, 87/1. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1, 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1.
    zaznamba spora
    Po 5. točki 22. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se v zemljško

    knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oziroma drugo

    procesno dejanje), s katerim se začne sodni postopek glede

    pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini, če

    ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo

    (zaznamba spora). Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno

    dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo

    procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodi postopek, za katerega

    zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.

    Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe, predmet postopka pa se

    določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku

    uveljavlja tožnik. V 1. odstavku 49. člena ZZK-1 pa so doočene vrste

    pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje v

    zemljiški knjigi. Vrste postopkov, katerih začetek se zaznamuje z

    zaznambo spora, pa so zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero

    se zaznamuje začetek postopka o prenehanju pravice na originaren

    način), zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja pravice (s katero se

    zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na

    nepremičnini) in zaznamba spora za določitev nujne poti. Z vložitvijo

    tožbe zaradi ugotovitve neobstoječnosti oziroma ničnosti pogobe s

    posledično kondikcijsko zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega

    zemljiškoknjižnega (lastninskega) stanja (v smislu določb 1. odstavka

    87. člena Obligacijskega zakonika- OZ) niso izpolnjeni pogoji za

    zaznambo spora po 1. odstavku 79. člean ZZK-1.

     
  • 171.
    VSL sklep I Cp 1074/04
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51134
    ZTLR člen 42, 43, 42, 43.
    solastnina - poseg v lastninsko pravico
    Tudi (gradbeni) poseg v solastni hiši, ki je objektivno koristen, ne

    izključuje vznemirjanja solastninske pravice ostalih solastnikov.

     
  • 172.
    VSL sodba I Cp 512/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50353
    ZOR člen 200, 201, 200, 201. ZPP člen 318, 318.
    zamudna sodba - negmotna škoda - odškodnina
    Člen 318 ZPP ne prepoveduje izdaje delno ugodilne in delno zavrnilne

    zamudne sodbe. Takšna "kombinirana" zamudna sodba je dopustna tudi v

    primeru tožbenega zahtevka za odškodnino zaradi pretrpljene negmotne

    škode.

     
  • 173.
    VSL sklep III Cp 2628/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50728
    ZIZ člen 178, 178/4, 181, 181/7, 182, 178, 178/4, 181, 181/7, 182.
    sklep o domiku - pritožba - predkupna pravica
    Sklep o domiku je možno izpodbijati zaradi kršitve predpisov o

    dražbi, torej določb od 181. do 189. člena Zakona o izvršbi in

    zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Edina nepravilnost v zvezi s

    postopkom javne dražbe, ki jo v pritožbi zatrjuje dolžnica pa je

    očitek, da sodišče ni upoštevalo 182. člena ZIZ oziroma predkupne

    pravice obeh otrok, ki z njo živita v hiši. Dolžnica pa ne pojasni,

    na čem temelji svojo trditev, da naj bi imela otroka predkupno

    pravico oziroma ne navede, da naj bi imela zakonito ali vknjiženo

    pogodbeno predkupno pravico na nepremičnini, ki je bila predmet

    izvršbe. Sodišče prve stopnje ju zato tudi ni bilo dolžno vabiti na

    prodajni narok oziroma jima vročiti odredbe o prodaji (7. odst. 181.

    člena ZIZ).

     
  • 174.
    VSL Sklep I Cp 1947/2004
    11.5.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSL50345
    ZTLR člen 70, 70/3, 70, 70/3. ZPP člen 281, 281/1, 339, 339/2, 339/2-8, 281, 281/1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 33, 33.
    motenje posesti - dokazovanje - opravičen izostanek
    1. Ker je sodišče prve stopnje opravilo narok v odsotnosti tožene

    stranke, ne da bi ocenilo predloženo zdravniško potrdilo oz. navedlo

    razloge, zakaj šteje opravičilo za neutemeljeno, je storilo bistveno

    kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

    2. Sodišče ne sme zavrniti dokaznega predloga z utemeljitvijo, da se

    je že iz predhodno izvedenih dokazov prepričalo o nasprotnem. Gre

    namreč za načelno prepoved vnaprejšnje dokazne ocene.

    3. Z zatrjevanjem delne oblasti nad stvarjo se po vsebini zatrjuje

    obstoj služnosti kot temelja, ki opravičuje takšno delno oblast. Ta

    pravni temelj pa je pri odločanju o posestnem varstvu seveda

    nepomemben, saj posestno varstvo varuje način izvrševanja dejanske

    oblasti neodvisno od pravnega temelja. Zato pri posestnem varstvu

    vsebine služnosti zatrjevanje služnosti ni niti potrebno. Zadošča že,

    da se dokaže delna oblast nad stvarjo, in v tem obsegu je treba

    priznati tudi posestno varstvo.

     
  • 175.
    VSL sklep III Cp 1219/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50748
    ZIZ člen 42, 42/3, 42, 42/3.
    potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev - podlaga
    Isto pravno podlago, to je določilo 42. člena ZIZ, kot za

    razveljavitev potrdila o izvršljivosti, je uporabiti tudi za

    razveljavitev potrdila o pravnomočnosti.

     
  • 176.
    VSL sodba I Cp 568/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo - pravo vrednostnih papirjev
    VSL50590
    ZOR člen 100, 997, 998, 1001, 1001/2, 100, 997, 998, 1001, 1001/2.
    lastna menica - menična izjava - pooblastilo - poroštvo - oblika izjave
    Tožena stranka je prevzela poroštvo za vse pogodbene (in

    izvenpogodbene) obveznosti družbe T. d.o.o. do N. d.d., ki so ali še

    bodo nastale. Takšno izjavo je tožena stranka lahko podala, saj je na

    podlagi 2. odstavka 1001. člena ZOR poroštvo mogoče prevzeti tudi za

    določene bodoče obveznosti.

     
  • 177.
    VSL sklep III Cp 1679/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50708
    ZIZ člen 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8, 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8.
    izvršilni stroški - sklep o stroških - nasprotna izvršba - stroški
    Upnik mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati izrecno v zakonsko

    predvidenih rokih, sicer do njihove povrnitve ni upravičen. Dokončni

    obračun stroškov v smislu 1. odstavka 38.c člena ZIZ namreč ureja le

    razmerje med upnikom in izvršiteljem. Le-ta predstavlja tudi podlago

    za stroškovno obremenitev dolžnika, vendar s to razliko, da je pri

    dolžniku vselej sodišče tisto, ki mu te stroške naloži v plačilo.

     
  • 178.
    VSL sklep III Cp 708/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48526
    ZIZ člen 56, 57, 58, 58/3, 61, 61/3, 62, 62/2, 56, 57, 58, 58/3, 61, 61/3, 62, 62/2.
    sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
    V primeru, da dolžnk vloži ugovor po izteku roka po pravnomočnosti

    sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, sodišče

    le-tega ne more več razveljaviti v dovolilnem delu in skleniti, da bo

    o zahtevku in stroških upnika odločeno v pravdi, temveč mora le-tega

    če je pravočasen, popolen in dovoljen, poslati upniku v odgovor in o

    njem odločati.

     
  • 179.
    VSL sodba I Cp 1551/04
    11.5.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL51139
    ZOR člen 66, 66/1, 66/2, 66, 66/1, 66/2. ZPP člen 8, 212, 360, 360/1, 8, 212, 360, 360/1.
    navidezna pogodba - trditvena podlaga
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pogodba kot posojilna ni bila

    izpolnjena. Ali je morda šlo za kakšno drugo pogodbo med strankama,

    pa ni moglo ugotavljati, ker je tožnik vztrajal, da je bil denar

    izročen.

     
  • 180.
    VSL sklep III Cp 2615/2004
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50739
    ZIZ člen 15, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12, 56, 15, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12, 56. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
    sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - novi dokazi v pritožbenem postopku
    Dolžnik bi moral v svojem ugovoru predlagati izvedbo dokaza z

    vpogledom v pogodbo z dne 20.5.1998 in tudi navesti, kje se ta dokaz

    nahaja. Če ni razpolagal z listino, na katero se je skliceval v dokaz

    svojih navedb, bi to moral navesti, da bi sodišče lahko postopalo po

    226. in 227. členu ZPP. Vendar pa dolžnik tega ni storil. Ker dolžnik

    s pritožbenimi trditvami ni izkazal, da v postopku pred sodiščem prve

    stopnje ni mogel predlagati oziroma predložiti omenjene pogodbe v

    dokaz svojih dejanskih trditev, je v pritožbenem postopku ni bilo

    mogoče upoštevati kot dokaza.

     
  • <<
  • <
  • 9
  • od 14
  • >
  • >>