161.

VSL sklep IV Cpg 39/2005

11.5.2005

sodni register

VSL05575

ZSReg člen 1, 29, 29-4, 1, 29, 29-4. ZPP člen 105a, 168, 168/5, 105a, 168, 168/5.

sodna taksa

ZSReg ne predvideva nobene možnosti, da se predlagatelja oprosti

plačila sodne takse. Takšne možnosti tudi ne predvideva ZNP. Zato

tudi ne pride v poštev smiselna uporaba določb ZPP, v katerih je

predvidena taksna oprostitev, kadar plačilo takse predstavlja

procesno predpostavko. Po določbi 37. člena ZNP se v nepravdnem

postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, le če v ZNP ali z drugim

zakonom ni drugače določeno. Iz določb ZSReg namreč izhaja drugačna

ureditev. ZPP ureja taksno oprostitev pri pravni osebi (5. odst. 168.

člena ZPP) zgolj v povezavi z določbo 105.a člena ZPP, v katerem so

opredeljene povsem konkretne vloge v pravdnem postopku, glede katerih

je mogoče pravno osebo oprostiti plačila sodne takse. Tudi zato ni

mogoča smiselna uporaba teh določb v drugem postopku.

 

163.

VSL sklep I Cp 1074/04

11.5.2005

civilno procesno pravo

VSL51134

ZTLR člen 42, 43, 42, 43.

solastnina - poseg v lastninsko pravico

Tudi (gradbeni) poseg v solastni hiši, ki je objektivno koristen, ne

izključuje vznemirjanja solastninske pravice ostalih solastnikov.

 

165.

VSL sklep III Cp 1679/2005

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50708

ZIZ člen 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8, 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8.

izvršilni stroški - sklep o stroških - nasprotna izvršba - stroški

Upnik mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati izrecno v zakonsko

predvidenih rokih, sicer do njihove povrnitve ni upravičen. Dokončni

obračun stroškov v smislu 1. odstavka 38.c člena ZIZ namreč ureja le

razmerje med upnikom in izvršiteljem. Le-ta predstavlja tudi podlago

za stroškovno obremenitev dolžnika, vendar s to razliko, da je pri

dolžniku vselej sodišče tisto, ki mu te stroške naloži v plačilo.

 

167.

VSL sodba I Cp 1551/04

11.5.2005

obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSL51139

ZOR člen 66, 66/1, 66/2, 66, 66/1, 66/2. ZPP člen 8, 212, 360, 360/1, 8, 212, 360, 360/1.

navidezna pogodba - trditvena podlaga

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pogodba kot posojilna ni bila

izpolnjena. Ali je morda šlo za kakšno drugo pogodbo med strankama,

pa ni moglo ugotavljati, ker je tožnik vztrajal, da je bil denar

izročen.

 

169.

VSL sklep II Cp 1947/2005

11.5.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA

VSL50193

ZZK člen 34, 35, 36, 37, 38, 120, 148, 149, 161, 246, 34, 35, 36, 37, 38, 120, 148, 149, 161, 246. ZPP člen 108, 108.

pomanjkljiva vloga - vknjižba lastninske pravice

Vloga predlagateljev je formalno pomanjkljiva, če je bil podpis na

zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred uveljavitvijo ZZK, torej pred

16.9.2003 in zemljiškoknjižnemu predlogu niso bile priložene listine

po 34. - 38. čl. ZZK. Sodišče mora zato predlagatelja pozvati, da

vlogo z zahtevano listino - lokacijsko informacijo, dopolnita.

 

171.

VSL sodba I Cp 1452/2004

11.5.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50596

ZOR člen 200, 203, 200, 203.

odškodnina za negmotno škodo

Za zvin vratne hrbtenice gre tožnici odškodnina za primarni in

sekundarni strah v znesku 150.000,00 SIT, za telesne bolečine in

nevšečnosti 600.000,00 SIT in za duševne bolečine za zmanjšanje

življenskih aktivnosti 300.000,00 SIT, pri čemer se je pri slednji

odškodnini upoštevalo, da odpade le 1/3 na obravnavano poškodbo, ki

jo je utrpela na smučarski vlečnici.

 

173.

VSL sklep III Cp 99/2005

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50721

ZM člen 16, 16/2, 16, 16/2. ZIZ člen 23, 23/2, 61, 61/4, 62, 62/2, 23, 23/2, 61, 61/4, 62, 62/2.

sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menica - ugovor

V postopkih zoper dolžnike - menične zavezance na podlagi menice je

dopustno uveljavljati le ugovore po meničnem pravu (4. odstavek 61.

člena ZIZ). Ugovorna trditev, da je dolžnik svojo obveznost iz

posojilne pogodbe, ki jo je sklenil z družbo X, zavaroval s podpisom

menice, nakazuje, da je izdal tako imenovano bianko menico. Čeprav ta

v Zakonu o menici ni izrecno urejena, pa sta si pravna teorija in

sodna praksa vendarle enotni, da zanjo velja določba 2. odstavka 16.

člena ZM. Ta določa, da če se menica, ki je bila ob času izdaje

nepopolna, pozneje izpolni v nasprotju s sklenjenim sporazumom, se

kršitev tega sporazuma ne more ugovarjati imetniku menice, razen če

je ni pridobil nepošteno ali če je takrat, ko jo je pridobil, ravnal

z veliko malomarnostjo. Prav slednje, namreč, da je upnica, ko je

pridobila menico, ravnala nepošteno, pa zatrjuje dolžnik.

 

175.

VSL sklep III Cp 2631/2004

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48518

ZN člen 43, 68, 43, 68. ZIZ člen 20, 20/2, 20/3, 20/4, 20, 20/2, 20/3, 20/4.

notarski zapis kot izvršilni naslov - zapadlost terjatve

Notarski zapisnik, v katerem je potrjeno zgolj to, kar je izjavil

upnik (iz njega ni razvidno niti to, da bi notar razpolagal z

vročilnicami o prejemu opomina in odstopa), ne ustreza pogojem javne

listine, ki dokazuje zapadlost terjatve, odvisne od nastopa odložnega

pogoja. Dokazovanje zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa po

tretjem odstavku 20. člena ZIZ namreč predpostavlja sodelovanje

dolžnika. V obravnavanem primeru pa dolžnik ni sodeloval pri sestavi

notarskega zapisnika. Zato priloženi notarski zapisnik, četudi je

javna listina, za katero velja domneva resničnosti (prvi odstavek

224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ni takšna javna listina, ki

bi dokazovala zapadlost terjatve v smislu določbe tretjega odstavka

20. člena ZIZ.

 

177.

VSL sklep III Cp 2628/2004

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50728

ZIZ člen 178, 178/4, 181, 181/7, 182, 178, 178/4, 181, 181/7, 182.

sklep o domiku - pritožba - predkupna pravica

Sklep o domiku je možno izpodbijati zaradi kršitve predpisov o

dražbi, torej določb od 181. do 189. člena Zakona o izvršbi in

zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Edina nepravilnost v zvezi s

postopkom javne dražbe, ki jo v pritožbi zatrjuje dolžnica pa je

očitek, da sodišče ni upoštevalo 182. člena ZIZ oziroma predkupne

pravice obeh otrok, ki z njo živita v hiši. Dolžnica pa ne pojasni,

na čem temelji svojo trditev, da naj bi imela otroka predkupno

pravico oziroma ne navede, da naj bi imela zakonito ali vknjiženo

pogodbeno predkupno pravico na nepremičnini, ki je bila predmet

izvršbe. Sodišče prve stopnje ju zato tudi ni bilo dolžno vabiti na

prodajni narok oziroma jima vročiti odredbe o prodaji (7. odst. 181.

člena ZIZ).

 

179.

VSL sodba in sklep II Cp 1336/2004

11.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50919

ZOR člen 188, 200, 203, 188, 200, 203.

odškodnina za nepremoženjsko škodo

Ob nesreči 28 let stari tožnici, v kateri je utrpela številne odprte

zdrobljene zlome, zdrobljen sklepni zlom in zlome kosti na levi roki

od prstov do ramenskega obroča z obsežno zmečkanino mišic leve

nadlahti in podlahti ter delno ohromelost levega podlahtničnega živca

ter odprt zlom desne pogačice in odlom baze stopalnice desnega

stopala ter zlom druge do četrte stopalnice desnega stopala, zaradi

česar je bila sedemkrat hospitalizirana skupaj 61 dni, sedemkrat

operirana, od tega šestkrat v splošni anasteziji, dobivala visoke

doze antibiotikov, transfuzijo enega litra krvi, nosila 19 dni mavec

na desnem stopalu, bila osemindevetdesetkrat rentgenizirana in je

trpela številne preiskave, bila je tridesetkrat pri zdravniku

specialistu, dvajsetkrat pri svojem zdravniku, desetkrat na

fizioterapiji in štiri tedne v zdravilišču, s hudimi bolečinami en

mesec in pol, 21 dni je jemala močne analgetike, srednje hude

bolečine je trpela 4 mesece s pogostim jemanjem zdravil, blage

bolečine še pol leta stalno, nato pa občasne blage, imela pa jih bo

tudi v bodoče, je bila prisojena odškodnina za prestane telesne

bolečine in nevšečnosti v višini 4.000.000,00 SIT. Za strah, ki je

bil primaren ob dogodku, ko se je bala za življenje, skupaj 10 dni,

in sekundarni strah za izzid zdravljenja, ki je bil srednje hud dva

meseca, blag pa 15 mesecev, je bila prisojena odškodnina v višini

400.000,00 SIT. Za skaženost lažje stopnje, ki jo predstavljajo

številne brazgotine na levi nadlahti in podlahti ter na desnem kolenu

ter deformacija levega komolca in leve podlahti, ki je vidna iz večje

oddaljenosti, če so ti deli telesa razkriti, je dobila 600.000,00 SIT

odškodnine. Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih

aktivnosti zaradi trajnih posledic, ki jih predstavlja zavrta

gibljivost ramenskega sklepa levega komolca, levega zapestja, zavrta

gibljivosti v osnovnih členkih prstov od prvega do četrtega prsta,

vse to srednje stopnje, ter zavrt zasuk v levi podlahti težje

stopnje, zavrta gibljivost v osnovnem sklepu mezinca leve roke težje

stopnje, zavrta gibljivost palca lažje stopnje ter zavrta gibljivost

desnega stopala in desnega kolena lažje stopnje, zaradi česar je

groba moč levice zmanjšana za 80% in je zmanjšana njena sposobnost za

dela, ki zahtevajo grob prijem z levico, seganje po predmetih in

prenašanje bremen z levico težjih od enega kilograma in za dela, ki

zahtevajo dobro koordinacijo prstov levice, zmanjšane sposobnosti za

prelaganje bremen na višje ležeča mesta nad višino ramena in za dela,

ki zahtevajo počepanje in poklekanje na desno nogo ali za dolgotrajno

hojo po neravnem terenu ter za dolgotrajno stanje, kar vse po mnenju

izvedenca predstavlja 70% zmanjšanih splošnih življenjskih in

delovnih sposobnosti, ob upoštevanju tožničine starosti in dejstva,

da je morala zamenjati svoj poklic medicinske sestre in se usposobiti

kot bilancist na drugem področju, ji je bilo prisojeno iz tega

naslova 6.000.000,00 SIT ali skupno za nepremoženjsko škodo

11.000.000,00 SIT. Tožnici je bila prisojena tudi renta za tujo

pomoč, ki jo bo potrebovala v bodoče po eno uro dnevno za vse tisto,

kar zaradi poškodbe leve roke in desne noge ne bo mogla, pa je pred

poškodbo ta dela sama opravila.