161.

VSL Sklep I Cp 1947/2004

11.5.2005

stvarno pravo - civilno procesno pravo

VSL50345

ZTLR člen 70, 70/3, 70, 70/3. ZPP člen 281, 281/1, 339, 339/2, 339/2-8, 281, 281/1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 33, 33.

motenje posesti - dokazovanje - opravičen izostanek

1. Ker je sodišče prve stopnje opravilo narok v odsotnosti tožene

stranke, ne da bi ocenilo predloženo zdravniško potrdilo oz. navedlo

razloge, zakaj šteje opravičilo za neutemeljeno, je storilo bistveno

kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

2. Sodišče ne sme zavrniti dokaznega predloga z utemeljitvijo, da se

je že iz predhodno izvedenih dokazov prepričalo o nasprotnem. Gre

namreč za načelno prepoved vnaprejšnje dokazne ocene.

3. Z zatrjevanjem delne oblasti nad stvarjo se po vsebini zatrjuje

obstoj služnosti kot temelja, ki opravičuje takšno delno oblast. Ta

pravni temelj pa je pri odločanju o posestnem varstvu seveda

nepomemben, saj posestno varstvo varuje način izvrševanja dejanske

oblasti neodvisno od pravnega temelja. Zato pri posestnem varstvu

vsebine služnosti zatrjevanje služnosti ni niti potrebno. Zadošča že,

da se dokaže delna oblast nad stvarjo, in v tem obsegu je treba

priznati tudi posestno varstvo.

 

163.

VSL sodba II Cp 1103/2004

11.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50197

OZ člen 65, 65/2, 65, 65/2.

ara - vrnitev dvojne are

Ker toženka ni dokazala, da je za neizpolnitev predpogodbe odgovorna

tožnica, ki je prejela aro, ni upravičena do povrnitve dvojne are.

 

165.

VSL sodba in sklep I Cp 1635/2004

11.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50073

ZOR člen 156, 156. ZDARS člen 3, 3č, 3/1, 3/2, 3, 3č, 3/1, 3/2. ZUDVGA člen 6, 6/3, 6, 6/3. ZJC člen 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-4, 14/1-5, 14/1-16, 14/1-5, 14/1-16, 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-4.

premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pasivna legitimacija

Prvi tožnik zahteva povrnitev premoženjske škode, ki se kaže v

manjvrednosti njegove nepremičnine. Sam je pojasnil, da se je zaradi

gradnje ceste bistveno zmanjšala tržna vrednost nepremičnine zaradi

nenehnega hrupa, smoga, odvzema svetlobe in neposrednega sonca, večje

vlage, spremembe mikroklime ipd. Take navedbe (in na trditveno

podlago je sodišče vezano) kažejo, da gre za škodo, do katere je

prišlo z izgradnjo ceste in prometom po njej. Kljub temu, da tožeča

stranka istočasno trdi, da je do premoženjske škode prišlo tudi

zaradi gradnje same, te škode ne pojasni -nasprotno, sama z zahtevkom

uveljavi le škodo zaradi manjvrednosti nepremičnine, ta manjvrednost

pa je po prikazanih navedbah lahko le rezultat končane gradnje ceste

in njenega vpliva na nepremičnino prvega tožnika, ne pa morebitnih

nepravilnosti pri pripravah za gradnjo ali med gradnjo samo. Druga

toženka (država) je lastnica državne ceste (1. odstavek 3. člena ZJC,

4., 5. in 16. točka 1. odstavka 14. člena ZJC). Njena odškodninska

odgovornost je zato podana že iz tega naslova - ker je lastnica

stvari, zaradi katere oziroma zaradi uporabe katere ima tožeča

stranka škodo. Te odgovornosti je ne razbremenjuje dejstvo, da je po

zakonu upravljanje in vzdrževanje avtocest preneseno na prvo toženko

(DARS). Po 3č. členu ZDARS prva toženka upravlja in vzdržuje

avtoceste v svojem imenu in za račun države. Enako opravlja tudi

naloge v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest (2. odstavek 3.

člena ZDARS), naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem

avtocest v prostor pa opravlja v imenu in za račun RS (1. odstavek 3.

člena ZDARS). Vse to kaže, na pravilen zaključek sodišča prve

stopnje, da prva toženka ni odgovorna za škodo, ki izvira iz

avtoceste, saj svoje naloge opravlja na račun druge toženke, določene

pa tudi v njenem imenu. Podlage za to tudi ne daje ZUDVGA. Po

določilu 3. odstavka 6. člena ZUDVGA, plača prva toženka odškodnino

lastniku oziroma uporabniku zemljišča, ki mu je zaradi pripravljalnih

del nastala škoda. Premoženjska škoda pa v tem primeru prvemu tožniku

ni nastala zaradi pripravljalnih del, pač pa zaradi ceste same in

njene uporabe. Kar je bilo povedano o podlagi zahtevka za

premoženjsko škodo, pa ne velja v celoti tudi za podlago zahtevka za

nepremoženjsko škodo, in sicer ne v delu, kolikor se zahtevek nanaša

na prvo toženko. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev škode, ki ji

je nastala z izgradnjo ceste in njeno uporabo in tudi s pripravami za

gradnjo, organiziranjem in vodenjem gradnje. Že v tožbi je navedla,

da je sama gradnja ceste vsem tožnikom povzročala velike težave in

neprijetnosti, kar se je odražalo na njihovem splošnem počutju,

zdravju in zmanjšani delovni ter siceršnji življenjski sposobnosti,

zaradi česar zahteva povrnitev že nastale kot tudi bodoče

nepremoženjske škode, pri čemer prva zajema tudi duševne bolečine za

časa gradnje. Prva toženka je bila investitor gradnje. Kot naročnik

del na nepremičnini bi prva toženka lahko odgovarjala za škodo,

povzročeno v zvezi z izvajanjem teh del (207. člen ZOR). Ker sodišče

prve stopnje ob zavrnitvi zahtevka za nepremoženjsko škodo zoper prvo

toženko ni presojalo, ali je ta škoda (ali njen del) posledica že

tudi same graditve avtoceste oziroma ali je že sama gradnja vplivala

na to, da je obseg nepremoženjske škode tožnikov večji, pritožba

tožeče stranke v tem delu utemeljeno očita sodbi prve stopnje

pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka 2. odstavka

339. člena ZPP).

 

167.

VSL sodba I Cp 1833/2004

11.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50075

ZOR člen 200, 203, 1089, 200, 203, 1089.

poravnava - nova škoda - bodoča škoda

Toženka je na dan sklenitve sodne poravnave vedela za novo operacijo,

saj je bila v zvezi z njo že na razgovoru pri zdravniku in

dogovorjena za datum posega. Logičen je zato zaključek sodišča prve

stopnje, da je po pogovoru z zdravnikom vedela za neugodnosti,

povezane s tem posegom, saj to sodi v okvir zdravnikove pojasnilne

dolžnosti in je tako lahko v zvezi s predvideno operacijo tudi

približno ocenila elemente posameznih oblik nepremoženjske škode, ki

jo v tem postopku uveljavlja kot novo škodo. Pravilno je zato

sklepanje, da se je poravnavala tudi glede odškodnine za škodo, ki je

bila tedaj predvidljiva.

 

169.

VSL sklep III Cp 1679/2005

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50708

ZIZ člen 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8, 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8.

izvršilni stroški - sklep o stroških - nasprotna izvršba - stroški

Upnik mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati izrecno v zakonsko

predvidenih rokih, sicer do njihove povrnitve ni upravičen. Dokončni

obračun stroškov v smislu 1. odstavka 38.c člena ZIZ namreč ureja le

razmerje med upnikom in izvršiteljem. Le-ta predstavlja tudi podlago

za stroškovno obremenitev dolžnika, vendar s to razliko, da je pri

dolžniku vselej sodišče tisto, ki mu te stroške naloži v plačilo.

 

171.

VSL sklep I Cp 1753/2004

11.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50669

ZVO člen 35, 35. ZV člen 195, 195.

civilnopravno razmerje

Po Zakonu o vodah lahko fizična oseba pridobi pravico do rabe vode s

pravnomočnim vodnogospodarskim dovoljenjem in tudi izvaja rabo in

izkoriščanje vode v tem obsegu. Zato ni pravno pravilno stališče

sodišča prve stopnje, ki meni, da je dovolj, da je koncesionar za

izvajanje rabe vode prisilno odklopil toženca iz vaškega vodovoda in

ga priklopil na javno obrežje ter da mora toženec za to plačati

vodarino. V postopku je ostala neocenjena trditev tožeče stranke, da

je to storila po nalogu občine, ker je bila pitna voda iz vaškega

vodovoda oporečna.

 

173.

VSL sklep I Cp 2120/2004

11.5.2005

ZEMLJIŠKA KNJIGA

VSL50357

OZ člen 87, 87/1, 87, 87/1. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1, 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1.

zaznamba spora

Po 5. točki 22. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se v zemljško

knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oziroma drugo

procesno dejanje), s katerim se začne sodni postopek glede

pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini, če

ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo

(zaznamba spora). Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno

dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo

procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodi postopek, za katerega

zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.

Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe, predmet postopka pa se

določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku

uveljavlja tožnik. V 1. odstavku 49. člena ZZK-1 pa so doočene vrste

pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje v

zemljiški knjigi. Vrste postopkov, katerih začetek se zaznamuje z

zaznambo spora, pa so zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero

se zaznamuje začetek postopka o prenehanju pravice na originaren

način), zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja pravice (s katero se

zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na

nepremičnini) in zaznamba spora za določitev nujne poti. Z vložitvijo

tožbe zaradi ugotovitve neobstoječnosti oziroma ničnosti pogobe s

posledično kondikcijsko zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega

zemljiškoknjižnega (lastninskega) stanja (v smislu določb 1. odstavka

87. člena Obligacijskega zakonika- OZ) niso izpolnjeni pogoji za

zaznambo spora po 1. odstavku 79. člean ZZK-1.

 

175.

VSL sklep II Cp 2000/2005

11.5.2005

civilno procesno pravo

VSL50212

ZPP člen 133, 144, 133, 144.

vročanje pisanj

Če delavec pravdne stranke (pravne osebe) brez zakonitega razloga

odkloni sprejem sodne pošiljke, jo mora vročevalec pustiti v

poslovnem prostoru. Če namesto tega pošiljko vrne sodišču, vročitev

ni pravilno opravljena.

 

177.

VSL sklep III Cp 2184/2004

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO

VSL48547

ZIZ člen 17, 17.

izvršba - izvršilni naslov

Ker je v predloženem sklepu o dedovanju dolžnik dolžan izročiti

upniku zazidljivi parceli, če bo in ko bo to zemljišče zazidljivo, ni

pa dogovorjeno, da mora upnik pred tem odmeriti dogovorjeni površini

od sedaj skupne parcele, ne more mimo izvršilnega naslova upnik

zahtevati v izvršbi odmero obeh parcel, izstavitev listine in vpis v

zemljiško knjigo.

 

179.

VSL sklep III Cp 1710/2005

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48548

 

stroški izvršbe - umik predloga za izvršbo

Izvršitelju v primeru neizvedbe rubeža pripada plačilo v višini 25%

postavke za rubež na podlagi zadnjega odstavka 1. tarifne številke

Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu

stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur.l. RS štev. 18/2003) le v

primeru, če izvršitelj sicer poskusi opraviti rubež pa to dejansko ni

mogoče iz razlogov na strani drugih - upnika, dolžnika ali tretje

osebe. Takšna zakonska situacija pa v konkretnem primeru ni izkazana.

Upnik je namreč umaknil predlog za izvršbo že dne 10.12.2003, to je

več kot dva meseca pred dnevom rubeža (23.2.2004), izvršitelja pa je

obvestil dne 5.2.2004, to je 18 dni pred razpisanim rubežem (glej

upnikovo vlogo pod A5 v spisu). Izvršitelj je tako lahko pravočasno

reagiral na spremenjeno situacijo in preklical razpisani rubež.

Opravil pa ni nobenega dejanja oz. opravila naštetega v 2. odstavku

Tar.štev. 1, potrebnega za opravo rubeža oziroma v zvezi z rubežem,

med drugim niti ni odšel na kraj rubeža. Zato mu pripadajo le

materialni stroški v smislu 1. odstavka 10. člena omenjenega

pravilnika.