• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 14
  • >
  • >>
  • 161.
    VSL sodba II Cp 1997/2004
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50233
    ZPP člen 337, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 337, 452, 452/1, 452/2, 452/3.
    spor majhne vrednosti
    Navedba, da sta se pravdni stranki 1.7.2004 dogovorili za izvensodno

    poravnavo in da je toženec na račun tega že plačal 25.000,00 SIT,

    predstavlja pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne sme

    upoštevati (337. člen ZPP). Glede na dejstvo, da je bila po navedbah

    toženca izvensodna poravnava sklenjena 1.7.2004, bi toženec lahko to

    dejstvo še pravočasno navedel v pripravljalni vlogi po tretjem

    odstavku 452. člena ZPP. Rok za vložitev pripravljalne vloge se je

    namreč iztekel šele 7.7.2004.

     
  • 162.
    VDS sklep Pdp 602/2005
    11.5.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03021
    ZDR člen 204, 204/1, 204/3, 204, 204/1, 204/3.
    odpoved delovnega razmerja - varstvo pravic - rok za vložitev tožbe
    Za ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ je v 3. odstavku 204. člena

    ZDR predvideno direktno sodno varstvo. To je specialna določba, ki v

    primeru odpovedi PZ izključuje uporabo 1. in 2. odstavka 204. člena

    ZDR. V primeru odpovedi PZ ne gre več za neizpoljevanje oz. kršitev

    pravic iz delovnega razmerja, ampak za prenehanje PZ, ki ima za

    posledico, da delavec ni več v delovnem razmerju. V takem primeru je

    predvideno direktno sodno varsto v prekluzivnem roku 30 dni od dneva

    vročitve odpovedi PZ oz. od dneva, ko je zvedel za kršitev. Zato je

    zmotno stališče, da v primeru odpovedi PZ delavec lahko izbira med

    postopkom po 1. in 3. odstavku 204. člena ZDR. To velja tudi za

    primer, ko delodajalec delavca odjavi iz delovnega razmerja oz. mu

    zaključi delovno knjižico, ne da bi podal pisno redno ali izredno

    odpoved PZ.

     
  • 163.
    VSL sodba I Cp 907/2005
    11.5.2005
    STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL50592
    ZZKat člen 14, 27.
    dedni dogovor - mejni ugotovitveni postopek
    Dedni dogovor o delitvi in načinu delitve zapuščine ter o odstopu

    dednega deleža je po svoji pravni naravi pogodba civilnega prava,

    zato zanj veljajo splošna načela o veljavnosti pogodb. Sporazum

    lastnikov o parcelaciji in posestnih mejah, dosežen v mejnem

    ugotovitevenem postopku, pa ima po oceni pritožbenega sodišča pomen

    pogodbe o poravnavi in ga je treba presojati v skladu z določbami

    Zakona o obligacijskih razmerjih.

     
  • 164.
    VSL sklep III Cp 708/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48526
    ZIZ člen 56, 57, 58, 58/3, 61, 61/3, 62, 62/2, 56, 57, 58, 58/3, 61, 61/3, 62, 62/2.
    sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
    V primeru, da dolžnk vloži ugovor po izteku roka po pravnomočnosti

    sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, sodišče

    le-tega ne more več razveljaviti v dovolilnem delu in skleniti, da bo

    o zahtevku in stroških upnika odločeno v pravdi, temveč mora le-tega

    če je pravočasen, popolen in dovoljen, poslati upniku v odgovor in o

    njem odločati.

     
  • 165.
    VSL sodba I Cp 1551/04
    11.5.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL51139
    ZOR člen 66, 66/1, 66/2, 66, 66/1, 66/2. ZPP člen 8, 212, 360, 360/1, 8, 212, 360, 360/1.
    navidezna pogodba - trditvena podlaga
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pogodba kot posojilna ni bila

    izpolnjena. Ali je morda šlo za kakšno drugo pogodbo med strankama,

    pa ni moglo ugotavljati, ker je tožnik vztrajal, da je bil denar

    izročen.

     
  • 166.
    VSL sklep IV Cpg 36/2005
    11.5.2005
    sodni register
    VSL05727
    ZSReg člen 26, 26. ZPP člen 149, 149/7, 149, 149/7. ZFPPod člen 28, 28. ZPSto-1 člen 25, 25.
    prepozen ugovor - vročanje
    Ureditev vročanja v postopku izbrisa družb iz sodnega registra je

    predpisan na podlagi 28. člena ZFPPod, enako kot v 26. členu ZSReg.

    Nepravilna je razlaga pritožnika, da je le povratnica edino dokazilo,

    s katerim je mogoče dokazovati pravočasnost vročene priporočene

    poštne pošiljke. Če povratnice v spisu ne bi bilo (bi bila npr.

    izgubljena), bi registrsko sodišče na podlagi 7. odst. 149. člena ZPP

    v zvezi z 28. členom ZFPPod in 19. členom ZSReg lahko izvedlo

    postopek dokazovanja o pravilnosti vročitve tudi kako drugače. Ker iz

    priložene povratnice ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti datuma

    prejema sporne poštne pošiljke, je registrsko sodišče ravnalo povsem

    pravilno, ko je na podlagi določbe 7. odst. 149. člena ZPP opravilo

    poizvedbe pri Pošti Slovenije o datumu vročitve sodne pošiljke.

     
  • 167.
    VSL sodba I Cp 568/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo - pravo vrednostnih papirjev
    VSL50590
    ZOR člen 100, 997, 998, 1001, 1001/2, 100, 997, 998, 1001, 1001/2.
    lastna menica - menična izjava - pooblastilo - poroštvo - oblika izjave
    Tožena stranka je prevzela poroštvo za vse pogodbene (in

    izvenpogodbene) obveznosti družbe T. d.o.o. do N. d.d., ki so ali še

    bodo nastale. Takšno izjavo je tožena stranka lahko podala, saj je na

    podlagi 2. odstavka 1001. člena ZOR poroštvo mogoče prevzeti tudi za

    določene bodoče obveznosti.

     
  • 168.
    VSL sklep I Cp 2120/2004
    11.5.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50357
    OZ člen 87, 87/1, 87, 87/1. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1, 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1.
    zaznamba spora
    Po 5. točki 22. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se v zemljško

    knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oziroma drugo

    procesno dejanje), s katerim se začne sodni postopek glede

    pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini, če

    ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo

    (zaznamba spora). Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno

    dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo

    procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodi postopek, za katerega

    zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.

    Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe, predmet postopka pa se

    določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku

    uveljavlja tožnik. V 1. odstavku 49. člena ZZK-1 pa so doočene vrste

    pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje v

    zemljiški knjigi. Vrste postopkov, katerih začetek se zaznamuje z

    zaznambo spora, pa so zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero

    se zaznamuje začetek postopka o prenehanju pravice na originaren

    način), zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja pravice (s katero se

    zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na

    nepremičnini) in zaznamba spora za določitev nujne poti. Z vložitvijo

    tožbe zaradi ugotovitve neobstoječnosti oziroma ničnosti pogobe s

    posledično kondikcijsko zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega

    zemljiškoknjižnega (lastninskega) stanja (v smislu določb 1. odstavka

    87. člena Obligacijskega zakonika- OZ) niso izpolnjeni pogoji za

    zaznambo spora po 1. odstavku 79. člean ZZK-1.

     
  • 169.
    VSL sklep II Cp 1637/2004
    11.5.2005
    nepravdno pravo
    VSL51014
    ZENDMPE člen 29, 34.
    postopek za ureditev meje
    Ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bi lahko predlagatelj

    sprožil sodni postopek v skladu z določili ZENDMPE le, če bi

    predhodno sprožil upravni postopek in če bi tudi po opravljeni ustni

    obravnavi v upravnem postopku meja ostala sporna. ZENDMPE nikjer ne

    določa (tudi v 29. členu, na katerega se sklicuje sodišče prve

    stopnje, ne), da je upravni postopek zaradi ureditve meje pogoj za

    začetek sodnega postopka. Iz dikcije 34. člena ZENDMPE izhaja celo

    nasprotno, da postopka ureditve meje po ZENDMPE ni dopustno uvesti,

    če je bila meja urejena ali če se ureja v sodnem postopku, kar

    pomeni, da mora upravni organ zavreči zahtevo za ureditev meje, če se

    meja že ureja pred sodiščem (prvi odstavek 34. člena ZENDMPE).

    Lastnik ima torej izbiro, če je meja sporna, da takoj zahteva

    ureditev meje v nepravdnem postopku ali pa se odloči predhodno za

    ureditev meje v upravnem postopku.

     
  • 170.
    VSL sklep III Cp 2145/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL50714
    ZGD člen 25, 25/1, 77, 77/1, 101, 101/1, 25, 25/1, 77, 77/1, 101, 101/1. ZIZ člen 25, 25/1, 55, 55/1, 55/1-4, 25, 25/1, 55, 55/1, 55/1-4.
    izvršba - izvršilni naslov
    To, da proti družbi že teče izvršilni postopek na podlagi istega

    izvršilnega naslova, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo zoper

    osebno odgovornega družbenika.

     
  • 171.
    VSL sklep II Cp 2000/2005
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50212
    ZPP člen 133, 144, 133, 144.
    vročanje pisanj
    Če delavec pravdne stranke (pravne osebe) brez zakonitega razloga

    odkloni sprejem sodne pošiljke, jo mora vročevalec pustiti v

    poslovnem prostoru. Če namesto tega pošiljko vrne sodišču, vročitev

    ni pravilno opravljena.

     
  • 172.
    VSL sklep I Cp 1179/04
    11.5.2005
    nepravdno pravo
    VSL51129
    ZNP člen 122, 122/3, 122, 122/3. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5, 70, 70/2, 70/4, 70/5.
    postopek za delitev stvari v solastnini - pritožbena novota - fizična delitev - civilna delitev
    Predlagalni postopki, med katere spada tudi postopek za delitev

    stvari v solastnini, se po svoji naravi približujejo pravdnemu

    postopku, zato ni nobenega razloga, ki bi v nepravdnem postopku

    izključeval smiselno uporabo prepovedi navajanja novot v pritožbenem

    postopku, uzakonjeno v pravdnem postopku.

    Delitev z izplačilom solastniškega deleža se po petem odstavku 70.

    člena SPZ opravi namesto civilne delitve, ki v konkretnem primeru iz

    pojasnjenih razlogov ne bi prišla v poštev, ne pa namesto fizične

    delitve (drugi odstavek 70. člena SPZ).

     
  • 173.
    VSL sklep II Cp 682/2005
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL49992
    ZPP člen 161, 161/1, 161/2, 161/3, 161, 161/1, 161/2, 161/3.
    odmera stroškov - sosporništvo
    Ker gre za sospornike na strani tožene stranke, tožba pa je bila

    umaknjena le zoper drugotoženko, lakho drugotoženka zahteva vrnitev

    polovice potrebnih skupnih stroškov.

     
  • 174.
    VSL sklep I Cp 1753/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50669
    ZVO člen 35, 35. ZV člen 195, 195.
    civilnopravno razmerje
    Po Zakonu o vodah lahko fizična oseba pridobi pravico do rabe vode s

    pravnomočnim vodnogospodarskim dovoljenjem in tudi izvaja rabo in

    izkoriščanje vode v tem obsegu. Zato ni pravno pravilno stališče

    sodišča prve stopnje, ki meni, da je dovolj, da je koncesionar za

    izvajanje rabe vode prisilno odklopil toženca iz vaškega vodovoda in

    ga priklopil na javno obrežje ter da mora toženec za to plačati

    vodarino. V postopku je ostala neocenjena trditev tožeče stranke, da

    je to storila po nalogu občine, ker je bila pitna voda iz vaškega

    vodovoda oporečna.

     
  • 175.
    VSL sklep II Cp 2080/2005
    11.5.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSL50228
    ZIZ člen 229, 229. SPZ člen 34, 34.
    motenje posesti - tožbeni zahtevek - pravni interes - izrek sklepa
    Ker je sklep o motenju posesti izvršilni naslov tudi pri ponovnem

    motenju posesti (229. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), če

    je ponovno prišlo do motenja posesti na način, ki se v bistvu ni

    razlikoval od prejšnjega motenja (v enoletnem roku), je ugotovitev

    načina motenja posesti pravno relevantna in upoštevna, bodisi z

    opisom opustitve (takega in podobnega motenja v bodoče) oziroma

    opisom (konkretizacijo) prepovedi nadaljnjega motenja posesti (34.

    člen SPZ), bodisi z opisom načina motenja posesti v posebnem

    (ugotovitvenem) tožbenem zahtevku.

     
  • 176.
    VSL sodba I Cp 1452/2004
    11.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50596
    ZOR člen 200, 203, 200, 203.
    odškodnina za negmotno škodo
    Za zvin vratne hrbtenice gre tožnici odškodnina za primarni in

    sekundarni strah v znesku 150.000,00 SIT, za telesne bolečine in

    nevšečnosti 600.000,00 SIT in za duševne bolečine za zmanjšanje

    življenskih aktivnosti 300.000,00 SIT, pri čemer se je pri slednji

    odškodnini upoštevalo, da odpade le 1/3 na obravnavano poškodbo, ki

    jo je utrpela na smučarski vlečnici.

     
  • 177.
    VSL sodba in sklep II Cp 1336/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50919
    ZOR člen 188, 200, 203, 188, 200, 203.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Ob nesreči 28 let stari tožnici, v kateri je utrpela številne odprte

    zdrobljene zlome, zdrobljen sklepni zlom in zlome kosti na levi roki

    od prstov do ramenskega obroča z obsežno zmečkanino mišic leve

    nadlahti in podlahti ter delno ohromelost levega podlahtničnega živca

    ter odprt zlom desne pogačice in odlom baze stopalnice desnega

    stopala ter zlom druge do četrte stopalnice desnega stopala, zaradi

    česar je bila sedemkrat hospitalizirana skupaj 61 dni, sedemkrat

    operirana, od tega šestkrat v splošni anasteziji, dobivala visoke

    doze antibiotikov, transfuzijo enega litra krvi, nosila 19 dni mavec

    na desnem stopalu, bila osemindevetdesetkrat rentgenizirana in je

    trpela številne preiskave, bila je tridesetkrat pri zdravniku

    specialistu, dvajsetkrat pri svojem zdravniku, desetkrat na

    fizioterapiji in štiri tedne v zdravilišču, s hudimi bolečinami en

    mesec in pol, 21 dni je jemala močne analgetike, srednje hude

    bolečine je trpela 4 mesece s pogostim jemanjem zdravil, blage

    bolečine še pol leta stalno, nato pa občasne blage, imela pa jih bo

    tudi v bodoče, je bila prisojena odškodnina za prestane telesne

    bolečine in nevšečnosti v višini 4.000.000,00 SIT. Za strah, ki je

    bil primaren ob dogodku, ko se je bala za življenje, skupaj 10 dni,

    in sekundarni strah za izzid zdravljenja, ki je bil srednje hud dva

    meseca, blag pa 15 mesecev, je bila prisojena odškodnina v višini

    400.000,00 SIT. Za skaženost lažje stopnje, ki jo predstavljajo

    številne brazgotine na levi nadlahti in podlahti ter na desnem kolenu

    ter deformacija levega komolca in leve podlahti, ki je vidna iz večje

    oddaljenosti, če so ti deli telesa razkriti, je dobila 600.000,00 SIT

    odškodnine. Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih

    aktivnosti zaradi trajnih posledic, ki jih predstavlja zavrta

    gibljivost ramenskega sklepa levega komolca, levega zapestja, zavrta

    gibljivosti v osnovnih členkih prstov od prvega do četrtega prsta,

    vse to srednje stopnje, ter zavrt zasuk v levi podlahti težje

    stopnje, zavrta gibljivost v osnovnem sklepu mezinca leve roke težje

    stopnje, zavrta gibljivost palca lažje stopnje ter zavrta gibljivost

    desnega stopala in desnega kolena lažje stopnje, zaradi česar je

    groba moč levice zmanjšana za 80% in je zmanjšana njena sposobnost za

    dela, ki zahtevajo grob prijem z levico, seganje po predmetih in

    prenašanje bremen z levico težjih od enega kilograma in za dela, ki

    zahtevajo dobro koordinacijo prstov levice, zmanjšane sposobnosti za

    prelaganje bremen na višje ležeča mesta nad višino ramena in za dela,

    ki zahtevajo počepanje in poklekanje na desno nogo ali za dolgotrajno

    hojo po neravnem terenu ter za dolgotrajno stanje, kar vse po mnenju

    izvedenca predstavlja 70% zmanjšanih splošnih življenjskih in

    delovnih sposobnosti, ob upoštevanju tožničine starosti in dejstva,

    da je morala zamenjati svoj poklic medicinske sestre in se usposobiti

    kot bilancist na drugem področju, ji je bilo prisojeno iz tega

    naslova 6.000.000,00 SIT ali skupno za nepremoženjsko škodo

    11.000.000,00 SIT. Tožnici je bila prisojena tudi renta za tujo

    pomoč, ki jo bo potrebovala v bodoče po eno uro dnevno za vse tisto,

    kar zaradi poškodbe leve roke in desne noge ne bo mogla, pa je pred

    poškodbo ta dela sama opravila.

     
  • 178.
    VSL sodba in sklep II Cp 2057/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50931
    ZOR člen 200, 200. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 354, 354/1, 8, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 354, 354/1.
    odškodnina za negmotno škodo - strah - bistvena kršitev določb postopka - dokazna ocena
    Sodišče prve stopnje je dejansko oceno res napravilo tudi na podlagi

    izpovedb prič in ugotovitev izvedenca medicinske stroke oz.

    ugotovitev iz kazenskega postopka, ki teče zoper toženca (zoper

    tožnika pa je bil po pravilnih ugotovitvah prvostopnega sodišča

    kazenski postopek ustavljen), s čemer pa je zgolj upoštevalo tako

    zahteve kot tudi domet dokazne aktivnosti pravdnih strank, ki kakšnih

    drugih dokazov (na primer z neposrednim zaslišanjem prič) nista

    predlagali, temveč sta terjali prav vpogled v omenjeni kazenski spis.

    Z dokaznim ocenjevanjem tudi tega predlaganega dokaza je sodišče prve

    stopnje zgolj pravilno upoštevalo načeli materialne resnice in proste

    presoje dokazov (člen 8 ZPP). Pritožbeno namigovanje na

    nesprejemljivost dokazne ocene, ker je ta oprta tudi na podatke

    nedokončanega kazenskega postopka, je zato nepomembno.

    Za strah prisodi lahko sodišče odškodnino le v primeru če je bil ta

    intenziven in je trajal dalj časa, če pa je bil intenziven strah le

    kratkotrajen pa le tedaj, če je bilo dalj časa porušeno oškodovančevo

    duševno ravnovesje. V sodni praksi je torej ustaljen pravni standard,

    ki se je oblikoval na podlagi besedila 200. člena ZOR (sedaj

    vsebinsko enaka določba 179. člena OZ), po katerem sodišče prisodi

    tudi za strah odškodnino, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja

    strahu ter njihovo trajanje, to opravičujejo (merila iz 1. odstavka

    cit. določbe), pri čemer pa mora sodišče pri odločanju oziroma odmeri

    odškodnine gledati na pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine,

    pa tudi na to, da ne bi šlo na roke težnjam, ki niso združljive z

    njeno naravo in družbenim namenom (kriterji iz 2. odstavka istega

    člena). Navedenemu v sodni praksi ustaljenemu pravnemu dejanskemu

    stanu mora ustrezati ugotovljeni konkretni dejanski stan, da je

    mogoča ugodilna odločitev glede te odškodninske postavke. Takšne

    subsumpcije pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni opravilo.

    V izpodbijanem delu sodbe manjkajo razlogi o tem, kakšen primarni

    strah in kakšen sekundarni strah je tožnik utrpel glede na stopnjo

    intenzivnosti in glede na časovno trajanje. Zato ob takšnih

    pomanjkljivih ugotovitvah sodišča prve stopnje niti še ni bila mogoča

    odmera odškodnine iz tega naslova. Izpodbijana odločitev v tem delu

    tako nima potrebnih - opisanih pravnorelevantnih razlogov, zaradi

    česar se ne da preizkusiti. Zato je moralo sodišče druge stopnje v

    tem delu ugoditi pritožbama tožene stranke in zaradi izkazane kršitve

    iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, razveljaviti v tem delu

    sodbo sodišča prve stopnje in vrniti zadevo v novo sojenje (člen

    354/1 ZPP).

    Glede pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem

    pa sodišče prve stopnje sicer pritrjuje sodišču prve stopnje, da

    tožniku pripada najmanj takšna odškodnina, kakršna mu je že

    odmerjena, pri čemer pa v izpodbijani sodbi povzete dejanske

    ugotovitve o vrsti, stopnji in trajanju telesnih bolečin in

    nevšečnosti med zdravljenjem, na katere se pritožbeno sodišče v

    izogib ponavljanju le sklicuje, terjajo odmero še nekoliko višje

    odškodnine. Ker pa je sodišče prve stopnje pri odločanju spregledalo,

    da je tožnik tudi v tem delu zvišal tožbeni zahtevek, o tem delu

    tožbenega zahtevka ni odločalo, onemogočeno pa je s tem tudi

    pritožbenemu sodišču, da samo odmeri višjo odškodnino in spremeni

    izpodbijano odločitev v tem delu. V ugodilnem delu pa je ob povedanem

    pritožbi tožene stranke zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu

    sodbo sodišča prve stopnje. Tožena stranka sicer v tem delu sodbo

    glede višine prisojene odškodnine le pavšalno izpodbija, pritožbeno

    sodišče pa ni ugotovilo v tem delu nobenih po uradni dolžnosti

    upoštevnih procesnih ali materialnopravnih kršitev (člen 353 ZPP).

    V zvezi z odločitvijo glede prisojene odškodnine za duševne bolečine

    zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti sodišče druge stopnje tudi

    po uradni dolžnosti ugotavlja, da sodba v tem delu ne vsebuje vseh

    razlogov, ki sestavljajo potreben pravotvorni dejanski stan in se

    zato tudi v tem delu ne da preizkusiti. Predvsem manjka v zvezi s to

    odškodninsko postavko vselej pomembna okoliščina - oškodovančeva

    starost, ki predstavlja potrebno oporno točko za hipotetični

    približni izračun o tem, koliko časa oziroma kakšen del svojega

    življenja bo oškodovanec trpel duševne bolečine zaradi omejitev, ki

    jih je utrpel zaradi poškodb. Predvideno trajanje tovrstnih duševnih

    bolečin pa predstavlja eno od najpomembnejših okoliščin primera

    oziroma meril za izračun višine primerne odškodnine iz tega naslova.

    Ta okoliščina je še posebej pomembna v spornem primeru, ko tožeča

    stranka v pritožbi opozarja na (tudi v izvedenskem mnenju navedeno)

    dejstvo, da tožnik še vedno opravlja vsakodnevno kmetijska opravila.

    Ob povedanem je moralo pritožbeno sodišče ugoditi pritožbam obeh

    pravdnih strank in razveljaviti tudi v tem delu (torej tako v

    ugodilnem kot tudi v zavrnilnem delu) izpodbijano sodbo in vrniti

    zadevo v novo sojenje zaradi tudi tu izkazane bistvene kršitve določb

    pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

    Odškodnino za skaženost prisodi sodišče če oškodovanec duševno trpi

    ob pogledu in zavedanju spremembe na telesu, ki je posledica poškodbe

    (subjektivni element skaženosti) in če obenem tudi pri okolici zaradi

    takšne telesne spremembe vzbuja negativna čustva kot so groza, gnus,

    odpor ipd. oziroma čustva kot so pomilovanje, sočustvovanje ipd.

    (objektivni element skaženosti). Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo

    na podlagi neposrednega zaznavanja, da 6 cm dolga in do 0,5 cm široka

    brazgotina v barvi kože ni niti takoj opazna in ni takšna, ki bi

    glede na tožnikovo starost in siceršnji njegov izgled lahko vzbujala

    neprijetne občutke in je brazgotino ustrezno ocenilo le kot

    kozmetični defekt, ki predvsem zaradi izostanka objektivnega elementa

    skaženosti, izključuje priznanje odškodnine. Takšne materialnopravno

    pravilne presoje ne morejo omajati ob povedanem pritožbena

    sklicevanja, da tožnik vendarle duševno trpi, ko se zazre v

    brazgotino. Ob povedanem je pritožbeno sodišče zavrnilo v teh delih

    pritožbi in potrdilo v dejanskem in materialno pravnem pogledu

    pravilno odločitev sodišča prve stopnje.

     
  • 179.
    VSL sklep IV Cpg 39/2005
    11.5.2005
    sodni register
    VSL05575
    ZSReg člen 1, 29, 29-4, 1, 29, 29-4. ZPP člen 105a, 168, 168/5, 105a, 168, 168/5.
    sodna taksa
    ZSReg ne predvideva nobene možnosti, da se predlagatelja oprosti

    plačila sodne takse. Takšne možnosti tudi ne predvideva ZNP. Zato

    tudi ne pride v poštev smiselna uporaba določb ZPP, v katerih je

    predvidena taksna oprostitev, kadar plačilo takse predstavlja

    procesno predpostavko. Po določbi 37. člena ZNP se v nepravdnem

    postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, le če v ZNP ali z drugim

    zakonom ni drugače določeno. Iz določb ZSReg namreč izhaja drugačna

    ureditev. ZPP ureja taksno oprostitev pri pravni osebi (5. odst. 168.

    člena ZPP) zgolj v povezavi z določbo 105.a člena ZPP, v katerem so

    opredeljene povsem konkretne vloge v pravdnem postopku, glede katerih

    je mogoče pravno osebo oprostiti plačila sodne takse. Tudi zato ni

    mogoča smiselna uporaba teh določb v drugem postopku.

     
  • 180.
    VSL sklep III Cp 2184/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL48547
    ZIZ člen 17, 17.
    izvršba - izvršilni naslov
    Ker je v predloženem sklepu o dedovanju dolžnik dolžan izročiti

    upniku zazidljivi parceli, če bo in ko bo to zemljišče zazidljivo, ni

    pa dogovorjeno, da mora upnik pred tem odmeriti dogovorjeni površini

    od sedaj skupne parcele, ne more mimo izvršilnega naslova upnik

    zahtevati v izvršbi odmero obeh parcel, izstavitev listine in vpis v

    zemljiško knjigo.

     
  • <<
  • <
  • 9
  • od 14
  • >
  • >>