brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - osebni stečaj - pogoji za odpust obveznosti
Uvedba stečajnega postopka proti tožniku, ki je brez premoženja, nima pravne podlage, saj ne bi prišlo do poplačila upnikov. Četudi bi bil stečajni postopek uveden, terjatve proti tožniku ne bi prenehale. Zato je uvedba stečajnega postopka zoper tožnika očitno nerazumna.
ničnost odločbe - pogoji za izrek ničnosti odločbe - sklep o domiku zemljišč
V primeru prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku predstavlja pravni temelj za pridobitev lastninske pravice sodna odločba. Iz navedenega razloga zato po presoji sodišča v takšnem primeru ni podan razlog za ničnost v smislu 60. člena ZKZ, ki prepoveduje promet s kmetijskimi zemljišči na komasacijskem območju. Pri tej zakonski določbi gre tako za prepoved pridobitve lastninske pravice na podlagi pravnega posla, ne pa na podlagi sodne odločbe.
ZTP člen 25b, 26, 27. ZJU člen 11. ZUP člen 4. Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril člena 3, 5, 7.
dostop do tajnih podatkov - obstoj varnostnega zadržka - preklic dostopa do tajnih podatkov - vmesno varnostno preverjanje - prosti preudarek
V predmetni zadevi gre za vmesno varnostno preverjanje osebe, ki ima dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, ki se opravi v primeru, če obstaja sum varnostnega zadržka iz 27. člena ZTP, ali pa če gre za eno od situacij iz 1. odstavka 25.c člena ZTP.
Pravila ZUP na podlagi 4. člena ZUP se v tej javno-pravni zadevi uporabljajo „smiselno“; zaradi narave sporne stvari, ima tožena stranka pri odločanju o preklicu dovoljenja za dostop do tajnih podatkov zelo široko polje proste presoje. To pomeni, da sodišče strogo presoja uporabo procesnih določil; medtem ko nadzora nad pravilnostjo aplikacije dejanskega stanja na zakonski dejanski stan ne izvaja strogo, ampak v oceno tožene stranke poseže samo v primeru, če ugotovi, da je ocena povsem očitno nerazumna.
Tožeča stranka je sprejela darilo v obliki denarja v nasprotju z določili Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - nova dejstva in dokazi - zatečeni begunec
V zvezi z zaključkom tožene stranke, da gre pri predloženi listini – tiralici oziroma pri sodnemu nalogu za prijetje in privedbo tožnika, za nezanesljivo oziroma špekulativno sklepanje tožene stranke, je po mnenju sodišča tovrsten dvom mogoče odvrniti z ustrezno forenzično preiskavo izvirnika navedene listine, na kar utemeljeno opozarja tožnik v tožbi. Po presoji sodišča pa je utemeljen tudi nadaljnji tožbeni ugovor, da tožena stranka med razlogi za priznanje mednarodne zaščite ni upoštevala kot ključnega tožnikovega uveljavljanega delovanja za politično stranko OIPFG, kot tudi ne njegovih navedb o „zaznamovanosti“ pri iranski policiji kot relevantnih v smislu ogroženosti tožnika ter v tej zvezi priznanjem statusa begunca sur place, pač pa se je omejila zgolj na omenjena dva razloga (tiralica, udeležba tožnika na štirih demonstracijah v Italiji v letih 2008 in 2009). Slednja sta sicer relevantna z vidika zakonskih zahtev po predložitvi novih dokazov v skladu s 1. in 2. odstavkom 56. člena ZMZ za odločitev o sprejemu ponovne (druge) prošnje za mednarodno zaščito v obravnavo, o čemer pa je bilo predhodno že odločeno s posebnim sklepom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - sklicevanja na podatke iz druge zadeve
Tožnik ne more uspeti s tožbenim ugovorom, da se je v svoji (novi) prošnji skliceval na odločbo v drugi zadevi, v kateri so bile nepremičnine, ki jih je v tej zadevi zatajil, obravnavane, saj gre v konkretnem primeru za novo prošnjo in s tem za novo izjavo, v novi izjavi pa morajo biti tudi vsi relevantni podatki o premoženju celovito navedeni na novo.
V obravnavanem tožniku ni priznana pravica do odbitka vstopnega DDV po računih, ki jih je tožnik prejemal od sporne družbe. Relevantna je okoliščina, da tožnik z verodostojnimi listinami ni izkazal dejanske dobave prav s strani izdajatelja spornih računov. Predmetna dobava ni bila izkazana niti s strani tožnika, niti s strani navedene družbe. Sporni računi, s katerimi je tožnik dokazoval pravico do odbitka vstopnega DDV, so fiktivni. Izdajatelj spornih računov ni imel realnih možnosti za opravljanje zaračunanih storitev in tudi tožniku ni mogel opraviti zaračunanih storitev. Na podlagi tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2 pa navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje.
Tožnik je aktivno deloval v verigi preprodaje vozil, ki so bila pridobljena iz drugih članic EU na ime ene od slamnatih družb in nato preko fizičnih oseb oddana v komisijsko prodajo tožniku, ki je vozila prodal končnemu kupcu po posebni shemi obdavčenja. Zato se mu ne priznava status obdavčljivega preprodajalca po posebni ureditvi obdavčitve po 102. člena ZDDV-1, po kateri se obdavčuje razlika v ceni, ki jo doseže obdavčljivi prodajalec v skladu s to ureditvijo.
Po določbi prvega odstavka 38. člena CZS mora tisti, ki blago vnese na carinsko območje Skupnosti, nemudoma in po potrebi po prometni poti, ki jo določijo carinski organi, in skladno s podrobnostmi, ki jih te določijo, blago prepeljati do carinskega urada, ki ga določijo carinski organi, ali na vsak drug kraj, ki ga določijo ali odobrijo ti organi. Blago, ki ob uporabi citiranega člena CZS prispe na carinski urad ali na vsak drug kraj, ki ga določijo ali odobrijo carinski uradi, mora carini predložiti oseba, ki je to blago vnesla na carinsko območje Skupnosti ali po potrebi oseba, ki po vnosu blaga prevzame prevoz tega blaga. Navedene določbe so pravna podlaga za obveznost potnika, da carinskemu uradu predloži blago, ki ga vnaša v Skupnost in je zavezano plačilu uvoznih dajatev.
ZKZ člen 18, 18/1-2, 18/1-4, 24, 24/5, 24/6. ZDKG člen 22. ZKZ (1996) člen 3, 22, 22/3.
odobritev pravnega posla - status kmetijske organizacije - status zaščitene kmetije - nedovoljena delitev zaščitene kmetije
Kasneje, po dani ponudbi, nastala pravna dejstva (odločba in vpis zaznambe) ne pomenijo, da se pri odločanju o statusu zaščitene kmetije ne upoštevajo, kajti odločba, izdana po prvem odstavku 4. člena ZDKG, ima deklarativni (ugotovitveni) značaj in samo ugotavlja pravno posledico, ki sledi iz zakona glede na ugotovljeno dejansko stanje. Deklarativna odločba pa pravno učinkuje od tedaj, ko so nastala dejstva, ki so po zakonu pomembna za nastanek pravnega stanja, v primeru ugotavljanja pravnega stanja – statusa kmetije - je to od časa nastanka lastninskega in katastrskega stanja, ki ga je pri izdaji odločbe treba upoštevati.
Tožeča stranka ni izkazala statusa kmetijske organizacije, izkazati bi namreč morala izpolnjevanje pogoja za leto 2005, ko je sprejela ponudbo. Zemljišča, ki so po katastrski kulturi sadovnjak, štejejo za kmetijska obdelovalna zemljišča, za katera po določilu 22. člena ZDKG velja prepoved odtujitve.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - spor v zvezi s sklenjeno pogodbo - splošni pogoji poslovanja - postopek prijave - cena storitve
S podpisom naročniške pogodbe je tožnik soglašal s priloženimi pogodbenimi pogoji – širokopasovni dostop in zagotovil, da so vsi podatki točni in resnični, ter potrdil, da je v celoti seznanjen s splošnimi pogoji za opravljanje storitev ... in splošnimi pogoji za uporabo telefonskih storitev ....
V času obravnavanega spora so nedvomno veljali Splošni pogoji A. za opravljanje storitev PSTN, ISDN in ..., in pod pogoji katerih bi tožnik moral svojo reklamacijo operaterju prijaviti na tam določen način iz 35. člena. (Očitno) napačna navedba imena splošnih pogojev v pogodbi pa še ne pomeni, da za tožnika splošni pogoji sploh ne veljajo, saj so del naročniške pogodbe, njihova neveljavnost pa bi pomenila (tudi) neveljavnost sklenjene naročniške pogodbe med tožnikom in operaterjem, ker potem le-ta ne bi vsebovala vseh predpisanih obveznih vsebin iz prvega odstavka 85. člena ZEKom.
Vsak končni uporabnik ima pravico do ugovora zoper odločitev ali ravnanje operaterjev v zvezi z dostopom do storitev ali njihovim izvajanjem ali zaračunavanjem na ustrezen organ ali telo, ki ga ustanovi operater. Ker takega zahtevka tožnik ni podal, je odločitev o zavrženju pravilna.
dohodnina - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - avtorsko delo - stroški - stroški prevoza - normirani stroški - dejanski stroški - stroški nočitve - stroški prehrane
Povračila stroškov se v predpisani višini ne vštevajo le v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ne pa tudi v davčno osnovo dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, pri katerem je davčna osnova vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Fizične osebe bi obravnavane dohodke, prejete za avtorska dela, skladno z ZDoh-2 morale napovedati, dejanske stroške (med njimi tudi stroške prevoza in prenočitve) pa bi lahko z uspehom uveljavljale le, kolikor bi jih iz obdavčenih dohodkov krile same.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - izpodbijanje izvršilnega naslova
Obravnavani spor se nanaša na odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka 175. člena ZDavP-2. Pogoj za izdajo odločbe na podlagi 175. člena ZDavP-2 je, da je bil zoper dolžnikovega dolžnika izdan sklep o izvršbi na denarno terjatev dolžnika ter da dolžnikov dolžnik ni ravnal v skladu s sklepom o izvršbi, s katerim mu je bilo naloženo, da zarubljeno terjatev plača na davčni račun. To pomeni, da lahko dolžnikov dolžnik v tem postopku uveljavlja le tiste ugovore, ki se nanašajo na izpolnitev obveznosti na podlagi sklepa o davčni izvršbi. Tožnik pa v tožbi uveljavlja ugovore, ki se nanašajo na sam izvršilni naslov. Tovrstne ugovore bi tožnik lahko uveljavljal le v postopku izdaje sklepa o izvršbi na podlagi 174. člena ZDavP-2, ne more pa jih več sedaj uspešno uveljavljati v tem postopku, ki ima pravno podlago v 175. členu ZDavP-2.
stroški upravnega postopka - uspeh s pravnim sredstvom
O stroških, ki jih je tožnica uveljavljala v pritožbi, je bilo odločeno, čeprav se postopek (ugotavljanja višine plačila za program vrtca), v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, še ni končal, temveč je bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje na prvo stopnjo. Čim je tako, za izpodbijano odločitev o stroških ni (bilo) pravne podlage. O stroških postopka se namreč po določbah 118. člena ZUP odloči z odločbo, s katero se postopek konča. Le če organ na drugi stopnji zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči v zadevi, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom ali v zvezi z njim.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Tožniku je bil pri odmeri dohodnine upoštevan tudi dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2009, v okviru katerega je upoštevan tudi povprečen znesek subvencij, izračunan na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra, ki pa je bil višji od zneska dejansko prejetih subvencij. To pomeni, da je bila davčna osnova določena v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 in s tem pri odmeri materialno pravo napačno uporabljeno.
DDV - odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posli - fiktivni računi - davek od dohodkov pravnih oseb - marketinške storitve
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki jih je izdala družba, za katero prvostopenjski organ ugotavlja, da storitev, zaračunanih po navedenih računih, ni opravila in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Iz objektivnih okoliščin izhaja, da je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu ne gre odbitek vstopnega DDV.
Tožnik ugovarja višini dodeljenih sredstev iz razloga, ker je za zemeljska dela na njegovem zemljišču zaradi skalnatega terena dobil predračun od izvajalca v višini 1.492,80 EUR, ki jih zaradi svojega nizkega dohodka ne more poravnati. Sodišče tega tožbenega ugovora ne more upoštevati, saj v razpisu ni predvidena drugačna, tj. večja povrnitev stroškov glede na (morebitno) težavnost terena in posledično višje stroške za opravo potrebnih zemeljskih del zaradi postavitve priključkov oziroma sekundarnih vodov, temveč je predpisan znesek v višini 3 EUR, ki ga vlagatelj prejme za vsak meter priključkov in sekundarnih vodov, ki presegajo 50 m. Drugačne oziroma večje povrnitve stroškov razpis tudi ne predvideva za vlagatelje nizkih dohodkov.
ZSV člen 69, 70, 71. Pravilnik o strokovnem izpitu člen 36.
napredovanje v naziv - izpolnjevanje pogojev za napredovanje - strokovni izpit - nemožnost pristopa k izpitu
Predmet tega spora je zavrnitev tožničinega predloga za napredovanje v naziv zaradi neizpolnjevanja pogoja, ker tožnica nima opravljenega strokovnega izpita. Ni pa predmet tega spora vprašanje nemožnost pristopa k strokovnemu izpitu oz. očitki, ki se nanašajo na (ne)odobritev opravljanja strokovnega izpita s strani pristojnih organov, saj v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo. To je lahko predmet drugega postopka po prijavi k strokovnem izpitu v smislu 36. člena Pravilnika o strokovnem izpitu.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3. ZTNP člen 6. ZNKD člen 17, 17/1, 51, 51/1.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev v naravi - narodni park
Sodišče se s tožnikom ne strinja, da bi bila za vrnitev predmetne nepremičnine podana ovira po določbi 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen. Ni sporna okoliščina, da predmetna nepremičnina v skladu s 6. členom ZTNP s posebnim aktom ni bila zavarovana kot naravna znamenitost oziroma kulturni ali zgodovinski spomenik. Omejitev po določbi prvega odstavka 51. člena ZNKD, po kateri spomenika ali znamenitosti, ki je v javni ali družbeni lastnini, ni dopustno odtujiti - se po mnenju sodišča na predmetno nepremičnino ni mogla nanašati, pač pa lahko le na dele naravne in kulturne dediščine, ki so bili zaradi naravne, kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti s posebnim aktom zavarovani kot naravna znamenitost oziroma kulturni ali zgodovinski spomenik v skladu s 6. členom ZTNP.