V obravnavanem primeru je med strankama sporna odločitev prvostopenjskega organa, ki tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV za nakup tovornega motornega vozila, ki ga je tožnik financiral na podlagi pogodbe o finančnem lizingu od družbe B. d.o.o., za katero je bilo v postopku DIN ugotovljeno, da gre za družbo tipa „missing trader“ oz. „neplačujoči gospodarski subjekt“. Iz ugotovitev DIN pri navedeni družbi izhaja, da nima kadrovskih in tudi ne materialnih pogojev, da bi dobavo predmetnega tovornega vozila tožniku sploh lahko opravila, njene poslovne aktivnosti so bile omejene le na poslovanje preko tekočega računa, ne izpolnjuje svojih davčnih obveznosti, redno ne predlagala obračunov DDV in DDV tudi ni plačala ter ji je bila posledično tudi odvzeta ID številka za DDV.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3. ZTNP člen 6. ZNKD člen 17, 17/1, 51, 51/1.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev v naravi - narodni park
Sodišče se s tožnikom ne strinja, da bi bila za vrnitev predmetne nepremičnine podana ovira po določbi 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen. Ni sporna okoliščina, da predmetna nepremičnina v skladu s 6. členom ZTNP s posebnim aktom ni bila zavarovana kot naravna znamenitost oziroma kulturni ali zgodovinski spomenik. Omejitev po določbi prvega odstavka 51. člena ZNKD, po kateri spomenika ali znamenitosti, ki je v javni ali družbeni lastnini, ni dopustno odtujiti - se po mnenju sodišča na predmetno nepremičnino ni mogla nanašati, pač pa lahko le na dele naravne in kulturne dediščine, ki so bili zaradi naravne, kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti s posebnim aktom zavarovani kot naravna znamenitost oziroma kulturni ali zgodovinski spomenik v skladu s 6. členom ZTNP.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - nestrinjanje s potekom predlagane meje - ustna obravnava - neudeležba na ustni obravnavi - domneva strinjanja s potekom predlagane meje - napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje
Kolikor je v predmetnem postopku evidentiranja urejene meje in parcelacije prišlo do tožnikove napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje, jih tožnik glede na izrecno določbo tretjega odstavka 36. člena ZEN ne more uveljavljati v pritožbi ali v tem upravnem sporu, lahko pa jih uveljavlja v pravdnem postopku pred rednim sodiščem.
popravni sklep - sklep o popravi pomote - učinkovanje sklepa o popravi pomote - tožba v upravnem sporu
Po določbah prvega odstavka 223. člena ZUP se popravljajo pomote tehničnega značaja in ne pomote v izjavi volje, ki je vsebovana v odločbi. Izjava volje se lahko popravi le, kolikor gre za pomotni zapis stvarno izjavljene volje in kadar je očitno, da gre za takšen pomotni zapis in ne za vsebinsko spremembo odločbe.
Določbo tretjega odstavka prvega odstavka 223. člena ZUP je treba z ozirom na sobesedilo, ki ga vsebuje prvi odstavek 223. člena, razumeti tako, da zaradi pomote tožeča stranka ne sme utrpeti nikakršne škode, ne v materialnopravnem in ne v procesnem pogledu. To v konkretnem primeru pomeni, da ponovna vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo ni nedopustna oziroma prepozna in torej ni podlage za to, da se tožba zavrže.
Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda - pogoji za uvedbo postopka - nujnost in sorazmernost
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 ugotavljal na ustni obravnavi ter nato zaključil, da je obremenitev lastninske pravice s služnostjo na nepremičninah v lasti tožnika nujno potrebna zaradi gradnje daljnovoda z določeno traso, in da je sorazmernost med javno koristjo in posegom v zasebno lastnino podana, glede na to da gre za gradnjo najpomembnejšega prenosnega daljnovoda v državi, ki bo zagotovil zanesljivo napajanje z električno energijo celotne Slovenije, in da gre pri predlagani služnosti za najblažji možen poseg v zasebno lastnino. Tako je po presoji sodišča prvostopenjski organ pri ugotavljanju dopustnosti obremenitve lastninske pravice s služnostjo v javno korist pravilno upošteval vse v določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 določene pogoje.
razlastitev - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi - začasna zapora prometa
Potek obstoječe (kategorizirane) javne ceste po nepremičnini ter potekanje cestnega prometa po njej ob vložitvi zahteve za razlastitev sta okoliščini, glede na kateri se po zakonu šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnine, po kateri poteka obstoječa javna cesta, izkazana (tretji odstavek 19. člena ZJC-B). Začasna zapora prometa, samovoljno vzpostavljena s strani tožnikov v teku razlastitvenega postopka, ki je po odločbi inšpektorja morala biti odstranjena, ni okoliščina, ki bi bila glede na navedeno določbo relevantna za ugotovitev javne koristi.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovori dolžnikovega dolžnika - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo
S svojimi ugovori zoper izpodbijano odločbo tožnica ne more uspeti, saj gre za ugovore, ki jih je kot dolžnikova dolžnica (brez uspeha) uveljavljala že v ugovoru (in nato v upravnem sporu) zoper sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika.
Izpodbijana odločba je bila izdana po dokončnosti sklepa o davčni izvršbi. Ugotovitev, da tožnica ni ravnala po sklepu o izvršbi, tudi ni sporna. Ob takšnem dejanskem stanju so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo odločbe po 175. členu ZDavP-2.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2, 20, 21. SPZ člen 40, 49.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogodba o razdružitvi solastnega premoženja - prodajna pogodba
Iz pogodbe izhaja, da se z njo prenaša lastninska pravica iz premoženja drugopogodbenikov v premoženje tožnika. To pa pomeni, da gre za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom. Prvostopenjski organ je ob ugotovitvi, da v obravnavanem primeru pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča ni bil sklenjen v skladu z določbami ZKZ, odobritev pravnega posla na podlagi druge alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ pravilno zavrnil.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - res iudicata - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Glede na to, da je bilo o zadevi, četudi gre za drugačen procesno pravni institut (ugovor obravnavan kot predlog za obnovo postopka), kot ga sedaj uveljavlja tožeča stranka (ugovor obravnavan kot tožba), že pravnomočno odločeno (presojena ista odločba tožene stranke), je sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrglo.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - depozitni račun - načelo zaslišanja stranke
Utemeljen je tožbeni ugovor, da tožena stranka ni popolno ugotovila dejanskega stanja, ker depozitna sredstva po trditvah tožnika niso v lasti njegovega očeta.
Tožnik tudi ni bil pozvan k sodelovanju v postopku, tako da bi lahko razjasnil, za kateri depozitni račun gre in je dokazilo o tem, da gre za vezana sredstva, ki so v lasti druge osebe, predložil šele v tem upravnem sporu.
ZNB člen 22b, 22b/1, 22c, 22c/1, 22c/2, 22c/3. ZUP člen 9, 9/1, 146, 146/3, 146/3-4, 146/3-5, 194.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - strokovno mnenje komisije - načelo zaslišanja stranke
Komisija za cepljenje je strokovni medicinski organ, ki v postopku ugotavljanja razlogov za (ne)opustitev cepljenja daje svojo strokovno oceno (mnenje). Ta mnenja imajo zato lahko zgolj naravo izvedenskega mnenja, kar pa ob upoštevanju, da se izpodbijana odločba izda kot odločba v upravnem postopku, katere podlaga je to mnenje, pomeni, da je v skladu z načelom zaslišanja stranke po določbi 9. člena ZUP treba omogočiti stranki, da se pred izdajo odločbe z vsebino mnenja komisije seznani in o njem izreče.
Pravilnik o evidenci rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč člen 7, 9.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - dejanska raba - način ugotovitve dejanske rabe
V upravnem spisu ni nobenega podatka oziroma dokazila o tem, kako je kontrolor izračunal oziroma ugotovil dejansko rabo površin, pa tudi sicer bi tožena stranka, glede na to, da so bile ugotovitve kontrolorja za tožečo stranko sporne, pred izdajo izpodbijane odločbe, morala opraviti superkontrolo.
ZVO-1 člen 46, 46/1, 46/2. ZPNačrt člen 11, 11/2, 11/2-1, 11/2-2, 11/2-3. ZLS člen 21, 21-3. ZUP člen 42, 42/2, 43.
celovita presoja vplivov na okolje - planski akt občine - - izgradnja igrišča za golf - omilitveni ukrepi - nadomestna kmetijska zemljišča - stranka v postopku - podaljšanje roka za dopolnitev vloge
Mestna občina Koper in Občina Izola sta bili pravilno vključeni v predmetni upravni postopek, saj večina predvidenih nadomestnih kmetijskih zemljišč leži na njunem območju, občine pa so pristojne za določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor na njihovem območju.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - izgradnja občinske javne ceste - javna korist - obstoj javne koristi - občinski lokacijski načrt - določitev roka izvedbe del - zagotovitev finančnih sredstev
Predmetna nepremičnina je v občinskem lokacijskem načrtu predvidena za izgradnjo občinske javne ceste, zato je izkazana javna korist kot pogoj za uvedbo postopka razlastitve.
Rok v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan pričeti z gradnjo objekta, zaradi katerega je bila razlastitev predlagana, se v skladu s 102. členom ZUreP-1 določi v odločbi o razlastitvi in ne že v odločbi o uvedbi razlastitvenega postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Tožnik je prosil za dodelitev pravne pomoči v zvezi s kaznivim dejanjem žaljive obdolžitve, zato bi v skladu z določbo prve alinee 8. člena ZBPP moral „verjetno dokazati“, da mu je bila zaradi storitve tega dejanja povzročena pravno priznana škoda.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - ustavitev postopka - stroški postopka
Če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, sodišče o stroških postopka odloči po določbah ZPP.
ZGO-1 člen 3, 3a, 152. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 8, 8/1, 8/1-15.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - skedenj - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V zadevi je sporno, ali je obravnavani objekt kmečka lopa in ne skedenj. Kljub temu da so bili v spornem objektu ob pregledu shranjeni ne le mehanizacija temveč tudi seno, žito in les, se organ do te okoliščine ni opredelil, ampak je svoje stališče utemeljil izključno na kmetijski mehanizaciji. Pred tem tudi ni ugotavljal, ali je objekt v pretežni meri namenjen prav njenemu shranjevanju, niti niso bile ugotovljene druge okoliščine, ki bi kazale, da ne gre za skedenj.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZPNačrt člen 44, 44/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gradnja na kmetijskih zemljiščih - gradnja zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov
V konkurenci graditve pomembnih infrastrukturnih objektov in varstva najboljših kmetijskih zemljišč je dal zakonodajalec prednost slednjim in je gradnja na njih dopustna le izjemoma, kar morajo normodajalci upoštevati že pri sprejemanju prostorskih aktov. V obravnavanem primeru je občina ta pogoj zapisala (tudi) v PUP. Tega pogoja iz PUP pa ni mogoče razlagati glede na trenutno obstoječe stanje obdelovanja teh zemljišč, ampak samo glede na namembnost (najboljše kmetijsko zemljišče), ki implicitno predpostavlja, da je tako zemljišče namenjeno obdelovanju.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odklop iz električnega omrežja - zavezanec za izvršitev ukrepa
Če je gradnja, glede katere je po določbah ZGO-1 izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, na določeno vrsto gospodarske javne infrastrukture že priključena, pristojni gradbeni inšpektor z odločbo naloži upravljavcu takšne infrastrukture, da izvrši odklop.
Ker se odklop naloži upravljavcu in ne zavezancem iz inšpekcijske odločbe, izdane zaradi nedovoljene gradnje, za izrek ukrepa ni pomembno, kdo so zavezanci za izvršitev ukrepov, izrečenih z osnovno inšpekcijsko odločbo.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Iz prilog k tožbi je razvidno, da je tožnik pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa vložil 27. 6. 2011. Glede na navedeno je rok dveh mesecev potekel 27. 8. 2011. Prav tako je iz prilog k tožbi razvidno, da je tožnik drugostopenjski organ pozval 27. 8. 2011, 17. 9. 2011 in 18. 10. 2011, da izda odločbo. Glede na navedeno so podane procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa.