ZIZ člen 281, 281/1, 281/1-7, 287, 287/1, 287/1-1. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. URS člen 15, 15/3.
razrešitev izvršitelja - obsodba za kaznivo dejanje - začasna odredba - težko popravljiva škoda - načelo sorazmernosti - dokazno breme - ureditvena začasna odredba
Z začasno odredbo po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 bi sodišče lahko zadržalo izvrševanje izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, to pomeni do izdaje in vročitve prvostopenjske odločbe strankam postopka, kajti splošni presoji načela sorazmernosti, ki jo je na načelni ravni opravil že zakonodajalec s tem, ko je omenjene posledice izdaje odločbe uredil v zakonu, mora slediti še konkretna sodna presoja načela sorazmernosti (3. odstavek 15. člena Ustave) glede na dejanske okoliščine posamičnega primera v povezavi z določeno človekovo pravico, če jo tožnik uveljavlja kot škodo v obrazložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe. Tožnik je v obrazložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe škodo vezal na dve ustavni pravici in sicer na pravico iz 3. odstavka 49. člena Ustave in na ustavno pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave, vendar pa je to storil na tak način, da ni zadostil dokaznemu standardu, ki se zahteva v zvezi z opredeljevanjem škode in verjetnostjo nastanka težko popravljive škode.
Tožnik ne more kopičiti zahtev za izdajo začasne odredbe. Začasna odredba po 3. odstavku 32. člena ZUS-1 pride v poštev takrat, kadar ni mogoče izdati začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 zaradi specifičnosti izvrševanja akta, ki je predmet izpodbijanja v upravnem sporu; druge vrste začasne odredbe v upravnem sporu pa ni mogoče izdati.
upravni spor - pravni interes za tožbo - prijava začasnega prebivališča - potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
O tožnikovi prijavi začasnega prebivališča s strani tožene stranke je bilo že odločeno, navedeno potrdilo o vloženi prošnji za izdajo oz. podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana državljana države članice Evropskega gospodarskega prostora ali slovenskega državljana pa velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Iz navedenih razlogov tožnik ne izkazuje pravnega interesa glede zatrjevanega nesprejema prijave začasnega prebivališča.
Upravni organ bi moral, če je menil, da predloženo potrdilo ne ustreza določilu 17. točke razdelka 6.4. Predložitev listinskih dokazil, pozvati tožnico k dopolnitvi vloge in šele če vloga ne bi bila po pozivu ustrezno dopolnjena, bi lahko njeno vlogo obravnaval, kot da ni uveljavljala dodatnih točk.
Objekt, ki je predmet adaptacije in spremembe namembnosti, je zgrajen v skladu z izdanimi dovoljenji, ob sedanji spremembi namembnosti pa se njegovi oblikovni elementi ne spreminjajo, zato ni potrebno soglasje sosedov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Prosilka je v prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči le zelo pavšalno navajala zakonske razloge, zaradi katerih želi vložiti revizijo, zato se sodišče strinja z ugotovitvijo organa za brezplačno pravno pomoč, da na ta način ni izkazala, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - zahteva stranke
Iz VII. točke izreka izpodbijane denacionalizacijske odločbe, pa tudi iz njene obrazložitve jasno izhaja, da je upravni organ štel, da je tožnik zahtevek iz naslova manjvrednosti vrnjene nepremičnine v denacionalizacijskem postopku postavil. Če pa v zapisniku o ustni obravnavi z dne 9. 11. 2005 takšen tožnikov zahtevek ni bil jasno povzet, to ne more biti razlog za zavrženje zahtevka kot prepozno postavljenega.
upravni postopek - pritožba - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - stroški postopka
Tožnik je vložil pritožbo izključno zoper 2. točko izreka prvostopenjskega sklepa, zato sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni imela zakonske podlage, da je v pritožbenem postopku z 2. točko izreka izpodbijanega sklepa odpravila celoten sklep z dne 11. 1. 2011, s tem tudi 1. točko izreka, ki je bila tožniku v korist. Po določbi prvega odstavka 247. člena ZUP namreč organ druge stopnje preizkusi odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. To pomeni, da lahko samo v mejah spoštovanja prvega odstavka 247. člena ZUP, drugostopenjski organ uporabi določbo 252. člena ZUP, na katero se tožena stranka sklicuje v obrazložitvi izpodbijanega akta, ne more pa je uporabiti izven okvirov na katere se nanaša pritožba. Zoper dokončno in pravnomočno odločitev upravnega organa ni mogoče odločati na podlagi 252. člena ZUP, ampak je, če so zato izpolnjeni zakonski pogoji, mogoče uporabiti izredna pravna sredstva, česar pa tožena stranka ni storila.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-9, 130, 130/8. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidence člen 20. ZUP člen 7, 71.
evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - aktivni iskalec zaposlitve - svetovalni razgovor - vabilo na svetovalni razgovor - pouk o posledicah neopravičenega izostanka
Tožnik v nasprotju z 71. členom ZUP v vabilu ni bil opozorjen na posledice, če se vabilu ne bi odzval ali če ne bi sporočil opravičljivih razlogov za izostanek. Iz vabila, zapisanega v zaposlitvenem načrtu, sledi (le) obveznost tožnika, da se bo, če se iz opravičenih razlogov ne bo mogel zglasiti na dogovorjeni termin svetovalnega razgovora, z Zavodom dogovoril za nov termin najkasneje v roku 15 dni po datumu prenehanja veljavnosti zaposlitvenega načrta. Pravnega pouka o posledicah nespoštovanja sprejetih obvez (udeležbe na zaposlitvenem razgovoru na vabilo Zavoda RS za zaposlovanje), ki je kot obvezen sestavni del zaposlitvenega načrta predpisan s pravilnikom, pa tudi zaposlitveni načrt ne vsebuje.
ZDen člen 60, 60/1, 67, 67/3. ZUP člen 42, 43, 44, 45, 142.
denacionalizacija - stranski udeleženec - skrbnik za poseben primer
Za nastopanje kot stranka ali stranski udeleženec v upravnem postopku mora oseba, ki tak položaj uveljavlja, izkazati, da bi v postopku varovala svoje pravice ali pravne interese. Obstajati mora torej določeno razmerje te osebe do konkretne upravne zadeve, po kateri ji pripadajo določene pravice, obveznosti ali pravne koristi, o katerih se odloča v upravnem postopku. Kdo ima določeno pravico, obveznost ali pravno varovano korist, določa materialen predpis. Tožnik svojo zahtevo, da se mu prizna položaj stranke (stranskega udeleženca) v predmetnem denacionalizacijskem postopku gradi na položaju skrbnika za poseben primer, za katerega je bil v tem postopku postavljen. S tem pa po mnenju sodišča ni izkazal, da bi v tem postopku varoval lastne pravice ali pravne interese. ZDen namreč skrbniku za posebne primere ne nalaga, da bi v denacionalizacijskem postopku uveljavljal pravice naslednikov denacionalizacijskega upravičenca do denacionalizacije, ampak da začasno upravlja denacionalizirano premoženje (tretji odstavek 67. člena ZDen).
davek - dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - prirast premoženja - izvor premoženja - ocena davčne osnove - ocena davčne osnove za fizično osebo - znižanje verjetne davčne osnove - dokazno breme - retroaktivnost
Če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec dokaže, da je nižja.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekti - navidezni pravni posli - fiktivni računi - delo na projektih
Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Razlogi za odločitev upravnega organa po mnenju sodišča niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z v obrazložitvi navedenimi družbami, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da so navedene družbe zaračunane storitve zanj tudi resnično opravile, saj ni predložil nikakršnih verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Dokazno breme trditev v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca.
Nesporno med strankama je, da tožnik ni predložil mnenja sodnega izvedenca, oziroma na drug način nedvomno dokazal dogovora med tožnikom in prodajalcem glede letnice prodanega avtomobila, kot to določa 37.c člen ZVPot, kar je pogoj za izdajo inšpekcijske odločbe. Glede na to tudi prvostopenjski upravni organ ni imel zakonskega pooblastila, da na tožnikov (potrošnikov) predlog izda odločbo, s katero bi prodajalcu odredil, da ugodi zahtevi potrošnika, če je podjetje njegovo zahtevo neupravičeno zavrnilo.
ukrep inšpektorja - molk organa - tožba zaradi molka organa - zahteva za izdajo odločbe
Tožnik je v januarju 2009 podal vlogo za inšpekcijsko ukrepanje zaradi zatrjevane delovne nesreče, ki naj bi jo utrpel na delovišču rudarskega obrata, katero naj bi obravnaval Inšpektorat RS za energetiko in rudarstvo. V juniju 2010 ga je Ministrstvo za gospodarstvo obvestilo, da zadeva ni v njihovi pristojnosti ter je bila predana Inšpektoratu RS za delo. Ker tudi slednji na njegovo vlogo ni odgovoril, je tožnik v januarju 2011 vložil pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa pri pristojnem ministrstvu, v tej vlogi pa še izrecno postavil zahtevek za priznanje položaja stranke v postopku. Pozivanje drugostopenjskega organa, da odloči o njegovi pritožbi v nadaljnjih sedmih dneh, je tožnik izkazal potrdilom o priporočeni pošiljki z dne 17. 5. 2011. Sodišče ugotavlja, da o tožnikovi vlogi, s katero je sprožil inšpekcijski postopek, do vložitve tožbe ni bilo odločeno, niti ni noben organ o njej odločil v teku upravnega spora. Tožnik je obravnavanje svoje vloge na predpisan način urgiral in izpolnil pogoje za sprožitev upravnega spora zaradi molka organa.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju MO Celje člen 15, 78. ZUS-1 člen 52.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - objekt z delno komunalno opremljenostjo - tožbena novota
Iz fotografskih posnetkov upravnega organa na terenu ne izhaja, da bi na navedenem zemljišču kakšen objekt sploh obstajal. Glede na to upravni organ tudi ni bil zavezan, da bi na ogled in v postopek glede ugotavljanja tega dejstva pritegnil investitorja. Ne samo, da je predložitev izpisa iz prostorskega portala RS v tožbi tožbena novota, ki se po določbi 52. člena ZUS-1 ne upošteva kot dokaz. Tudi iz izpisa prostorskega portala ne izhaja, da bi šlo za obstoječi stanovanjski objekt, katerega bi bil dolžan upravni organ pri izračunu komunalnega prispevka upoštevati kot objekt z delno komunalno opremljenostjo.
Glede na to, da besedilo dne 25. 5. 2010 na Mestnem svetu MO Celje sprejetega Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju MO Celje, sploh ni bilo objavljeno (to dejstvo med strankami ni sporno), tudi ni moglo začeti veljati sicer v Uradnem listu RS, št. 45/2010 objavljeno novo uradno prečiščeno besedilo Odloka (sprejeto isti dan), ki temelji zgolj na spremembah Odloka iz leta 2008 in 2009. Uporaba Odlokov iz leta 2008 in 2009 za odmero komunalnega prispevka je bila, glede na ustavno določeno veljavnost predpisov, tako pravilna in zakonita.
ZIS člen 107. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1, 279/1-2, 279/1-3.
prepoved prirejanja iger na srečo - inšpekcijski ukrep - ničnost odločbe - izvršljivost odločbe
Posebnost iger na srečo preko interneta je ta, da se lahko v celoti ponujajo na daljavo, zato so nerelevantne v tej zvezi vse okoliščine, ki jih navaja tožeča stranka, da nima sedeža, podružnice, poslovnih prostorov, računalniškega strežnika in ne oglašuje v RS. Vse te okoliščine ne pomenijo, da tožeča stranka v RS ne prireja iger na srečo po internetu. Pristojnostni dejanski stan v zadevi je, da je RS kraj, kjer je dosegljiva spletna stran tožeče stranke.
Izrek odločbe z dne 1. 8. 2006 je prepovedni, kar pomeni, da tožeča stranka na območju RS ne sme prirejati iger na srečo prek interneta, ker za to nima koncesije – dovoljenja. Za jasnost prepovednega izreka ni treba specificirati, katera ravnanja so tožniku prepovedana – vsa, s katerimi prireja igre na srečo prek interneta v RS. Za razumevanje prepovedi je določen geografski obseg (območje RS) kot prepovedana dejavnost kot izvršitveno dejanje (igre na srečo prek interneta), zato je odločitev jasna in določna.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - sodni postopek - postopek o prekršku
V zadevnih postopkih o prekršku (še) ne gre za sodne postopke, kot to pravilno pojasni že tožena stranka in na tej podlagi pravilno zaključi, da že iz tega razloga ni zakonske podlage za dodelitev BPP.
vpis v register agencij za zagotavljanje dela - izpolnjevanje pogojev za vpis v register
V konkretnem primeru je tožnik kršil delovno-pravno zakonodajo v smislu druge alineje prvega odstavka 164. člena ZUTD, saj iz priloženih pravnomočnih odločb izhaja, da je bil tožnik pravnomočno spoznan za odgovornega za različne kršitve na področju delovnega prava. Zato tožnik ne izpolnjuje pogojev za vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - skrajšani postopek - načelo zaslišanja stranke - neskladna gradnja
Sprememba lastništva nepremičnine tekom inšpekcijskega postopka ne predstavlja pravne obveznosti upravnega organa, da bi moral ponovno izvesti vse že izvedene dokaze. V obravnavanem primeru sodišče še poudarja, da so inšpekcijski zapisniki javne listine v smislu določbe prvega odstavka 80. člena ZUP, za katere velja pravna domneva resničnosti. Zato tudi dokazovanje dejstev, ki so ugotovljena v zapisniku, po določbi prvega odstavka 169. člena ZUP v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bilo potrebno.
Inšpekcijski ukrep ni bil izrečen zaradi neskladne gradnje, temveč zaradi gradnje na parcelni številki, za katero gradbeno dovoljenje ni bilo izdano. Ker pa je parcelna številka vsebovana v izreku odločbe in s tem bistveni del gradbenega dovoljenja, je inšpekcijski ukrep odstranitve tega objekta pravno utemeljen.
odobritev pravnega posla - mladoletna oseba - izročilna pogodba
V obravnavanem primeru gre sočasno za prenos premoženja in odobritev pridobljenega premoženja, zato ima CSD v skladu z 111. členom ZZZDR z odločbo, izdano v upravnem postopku, pristojnost odločiti ali soglaša s pravnim poslom, rezultat katerega je tudi obremenitev premoženja mld. tožnika. Prevzemnik je za pridobitev nepremičnega premoženja dolžan v zameno opraviti določene izpolnitve. Gre torej za pridobitev obremenjenega premoženja oz. za bremenitev tudi mladoletnikovega siceršnjega premoženja, kolikor ga ima. Po polnoletnosti je tožnik v položaju, ko bo dolžan izvrševati obveznosti po izročilni pogodbi. To pomeni, da bodo mld. tožnika bremenili vsi stroški vezani na lastništvo in posest nepremičnine. Ob tem pa je nesporno, da z nepremičnino ne bo mogel prosto razpolagati glede na določbo izročilne pogodbe, da se nepremičnina ne sme odtujiti za časa življenja izročevalke brez njene privolitve, kar posledično pomeni, da se prevzemnik ne bo mogel znebiti bremen vzdrževanja nepremičnine na ta način, da bi z njo lahko prosto razpolagal in jo eventualno prodal. Ob takem stanju stvari bodo obveznosti do izročevalke, kot izhajajo iz izročilne pogodbe, za tožnika pomenile preveliko breme in ga bodo lahko znatno ovirale pri njegovem šolanju in življenju nasploh.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - hipoteka - ugovor zoper sklep o vpisu hipoteke
Tožnik je bil kot ex lege dedič obveščen o izvršitvi spornega sklepa o zaznambi hipoteke na zapustničini nepremičnini. Obveščen je bil o zaznambi hipoteke kot pravno pomembnem dejstvu, ne pomeni pa to, da je bil prejudiciran kot dedič zapustničinega dolga, saj bo imel na zapuščinski obravnavi možnost odločati se o dejstvu ali aktivo in pasivo zapustnice sprejme ali ne. Ker je iz sklepa jasno razvidno, da tožnik ni bil udeleženec postopka in mu zato lastnost stranke ne gre, je zadeva očitno nerazumna.