javna prireditev - organiziranje javne prireditve - dovoljenje za prireditev - pogoji za izdajo dovoljenja - ugotovitvena tožba
Naslovnik v konkretnem primeru izpodbijane odločbe sicer ni tožnik, temveč organizator javne prireditve, vendar je bil tožniku v skladu z določili 43. člena ZUP priznan položaj stranke v postopku s strani pristojnega organa druge stopnje, ki je meritorno obravnavala tožnikovo pritožbo, ki ji je deloma ugodila tako, da je v skladu z določili 248. člena ZUP ob reševanju tožnikove pritožbe deloma spremenila izrek izpodbijane prvostopne odločbe iz razlogov, ki jih je pravilno navedla v svoji obrazložitvi. Hkrati pa je v skladu z 2. odstavkom 254. člena ZUP presodila tudi vse bistvene pritožbene navedbe, ki jih tožnik ponavlja tudi v tožbi, sodišče pa se z njenimi razlogi v celoti strinja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ni navedla dejstev in okoliščin, ki so narekovale izrek odločbe oziroma ni navedla dokazov za oceno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V odgovoru na tožbo je sicer pojasnila, zakaj je štela, da dodatek za pomoč in postrežbo, do katerega je upravičen tožnik, predstavlja dohodek njegove žene, vendar navedena obrazložitev na more sanirati ugotovljene pomanjkljivosti izpodbijane odločbe.
Upravni organ se mora v postopku odločanja o zahtevi za spremembo gradbenega dovoljenja omejiti le na predlagane spremembe in mu ni treba ponovno presojati izpolnjevanja vseh pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1.
ZUP člen 214, 228, 237. ZUS-1 člen 64, 64/2, 64/3.
dovoljenje za začasno prebivanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - obrazložitev odločbe - odprava drugega akta izdanega v postopku izdaje izpodbijanega akta
Prvostopni organ se v svoji obrazložitvi ni v ničemer opredelil, niti do dokazov in dokaznih predlogov, ki jih je navedel tožnik oziroma jih je priložil svoji zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker je sodišče sklep o zavrnitvi predloga tožnika za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamujenim procesnim dejanjem – zaslišanjem stranke v upravnem postopku odpravilo kot nezakonit akt, je moralo posledično odpraviti tudi nezakonito odločbo prvostopnega organa o zavrnitvi zaprošenega dovoljenja za podaljšanje začasnega prebivanja tožnika v Republiki Sloveniji, saj bi v nasprotnem primeru pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga tožnika za vrnitev v prejšnje stanje ne bila učinkovito pravno sredstvo, četudi sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi, v primeru, da tej odločitvi ne bi sledila odprava navedene zavrnilne odločbe prvostopnega organa v smislu drugega odstavka 108. člena ZUP.
Iz podatkov spisa v času inšpekcijskega pregleda je razvidno, da je tožnik postavil prizidek h gostinskemu lokalu, ki je bil zaprt s stenami ter pokrit s streho. Takšnega prizidka pa ni mogoče obravnavati kot nadstrešnice v smislu točke a) prvega odstavka 13. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost niti kot odprt sezonski gostinski vrt na podlagi točke a) prvega odstavka 17. člena navedene Uredbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagovornik v kazenskem postopku - interes pravičnosti in morale
V konkretnem primeru ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno stanje zadeve, v kateri tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč, da sam ne bi razumel, česa je obdolžen ter da se ne bi bil sposoben sam zagovarjati. Ne gre tudi za procesni položaj, v katerem bi se znašel prvič, saj je bil po podatkih spisa že večkrat obsojen. Ob tem pa tožnik v tožbi tudi ne navaja konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel zagotovljeno strokovno obrambo z zagovornikom.
premestitev obsojenca - začasna premestitev obsojenca - podaljšanje premestitve obsojenca - razlogi za premestitev in podaljšanje premestitve
O premestitvi in o podaljšanju premestitve obsojenca v zaporu odloča direktor zavoda oziroma generalni direktor uprave po prostem preudarku, pri čemer pa mora biti podan vsaj eden od premestitvenih razlogov, določenih v zakonu. Pri uporabi prostega preudarka pa je upravni organ vezan na obseg in namen pooblastila, ki ju določa zakon.
tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za tožbo - vložitev pritožbe - zavrženje tožbe
Zoper odločbo, ki jo tožnica s tožbo izpodbija v tem upravnem sporu, pritožba sploh ni bila vložena, čeprav bi jo tožnica lahko vložila, zato je moralo sodišče tožbo zavreči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Na podlagi ugotovljene višine povprečnega mesečnega dohodka je upravni organ pravilno ugotovil, da je povprečni mesečni dohodek tožnika presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar pomeni, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
obsojenec - premestitev obsojenca v zavod za prestajanje kazni zapora s strožjim režimom - razlogi za premestitev - prosti preudarek
Pravni predpisi ne določajo podrobnejših pogojev in kriterijev premeščanja obsojencev v zavode s strožjim režimom, kar pomeni, da gre pri odločitvi o premestitvi za prosti preudarek uradne osebe, ki o tem odloča.
brezplačna pravna pomoč - stečajni postopek - rok za prijavo terjatev v stečajni postopek - zamuda roka - verjetni izgled za uspeh
Prekluzivni rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku se je iztekel dne 9. 9. 2011. Vložitev tožbe po izteku prekluzivnega roka za prijavo terjatve v stečajnem postopku nima izgleda za uspeh. Upniki morajo namreč v skladu z drugim odstavkom 59. člena ZFPPIPP prijaviti svoje terjatve sodišču v treh mesecih od dneva objave oklica.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - stečajni postopek - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije
Pravna oseba ima kot subjekt v postopku izbrisa brez likvidacije (poleg njenega družbenika ali upnika) možnost, da do poteka roka za ugovor zoper sklep o izbrisu, vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti (stečaja) in se s tem izogne izbrisu. Če takšen predlog do poteka roka za ugovor iz 436. člena ZFPPIPP ni vložen, o predlogu za začetek postopka zaradi insolventnosti (stečaja) ni več mogoče odločati. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh oziroma da glede na okoliščine konkretnega primera predloga za uvedbo stečaja sploh ni (več) mogoče vložiti. Zato je, ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje enega od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, njena odločitev, da tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrne, pravilna.
Tožnik izpodbija odločbo, s katero je bilo na podlagi 28. člena ZIKS-1 odločeno o zastaranju izvršitve kazni zapora, torej o izvrševanju kazenske sodbe. Za odločanje o tem pa je že glede na določbo 101. člena ZS izključno pristojno sodišče splošne pristojnosti. Da upravno sodišče v upravnem sporu ni pristojno odločati o zastaranju izvršitve kazni zapora, izhaja tudi iz določbe 133. člena ZKP.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravna oseba - stečajni postopek
Na podlagi šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP je pravna oseba, ki nima sredstev za založitev predujma iz prvega odstavka tega člena (predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih mora predlagatelj založiti ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka) upravičena do BPP v obliki oprostitve plačila predujma po zakonu, ki ureja BPP.
Dodatna naložitev v plačilo izhodnega DDV za leto 2006 za promet storitev po izdanem računu za „odškodnino po služnostni pravici na zemljiški parceli“ je utemeljena. V zadevi ni sporno, da je tožnik po služnostni pogodbi zaračunal znesek za dovolitev uporabe svoje nepremične za služnost poti za hojo, vožnjo in da gre za služnostno pravico v smislu SPZ. Kljub poimenovanju „odškodnina“ pa v konkretnem primeru po mnenju sodišča ne gre za odškodnino, od katere se v smislu ZDDV in 11. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV ne obračunava in plačuje DDV, temveč za obdavčljiv promet storitev po 8. členu ZDDV.
Pravilna je odločitev glede nepriznavanja pravice do odbitka vstopnega DDV po računih družbe. Iz dejanskega stanja izhaja, da je tožnik zaračunaval navedeni družbi najemnino, ki je oproščena plačila DDV, zato tožnik nima pravice odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oz. storitev, če je to blago oz. storitev uporabil oz. jih bo uporabil pri svojih neobdavčenih transakcijah.
Tožnik v svoji dokumentaciji ne razpolaga z listinami, ki bi izkazovale, da mu je dvigali (novo in rabljeno) dobavila prav sporna družba C. Računa sta bila izdana dan pred podpisom pogodbe, prevzem pa je bil evidentiran v register z dnevom izdaje računov in ne z dnevom prevzema, saj je bil zapisnik opravljen kasneje. Navedena družba ni imela zaposlenih, opreme ipd., obračunanega DDV ni nikoli plačala, gre torej za družbo tipa „missing trader“, zato nabave dvigal niso mogle biti opravljene z njene strani.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 24, 24/1. ZDIU12 člen 4, 4/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nepremičnina - vrednost nepremičnine
Organ za BPP je kot premoženje tožnice je upošteval stanovanje, v katerem ta živi, in sicer le presežek neto tlorisne površine stanovanja nad 60 m2. Ob uporabi posplošene tržne vrednosti stanovanja, izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, je ugotovil vrednost tega premoženja v višini 160.389,01 EUR. Po primerjavi te vrednosti z vrednostjo premoženja iz določbe petega odstavka 4. člena ZDIU12 (ki se uporablja v letu 2012 namesto določbe prvega odstavka 27. člena ZSVarPre), ki znaša 13.780,00 EUR, in ki ne sme biti presežena, da je dodelitev BPP prosilcu upravičena, je pravilno zaključil, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.
Na podlagi določbe 85. člena ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogoči pravilno in pravočasno obračunavanje DDV. Na podlagi prvega odstavka 31. člena ZDavP-2 so osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi, drugim zakonom ali računovodskim standardom, dolžne voditi tudi za namene izvajanja zakonov o obdavčenju in tega zakona poslovne knjige in evidence. Dokazno breme v davčnem postopku pa je na strani davčnih zavezancev.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - glavno prebivališče - davčna oprostitev - pogoji za davčno oprostitev
Zakon davčno oprostitev pogojuje s triletnim bivanjem do dneva odsvojitve, ki je praviloma identičen dnevu prodaje. Sodišče pa se ne strinja s stališčem, da zakon ne omogoča upoštevanja sicer logičnega postopanja davčnih zavezancev v procesu odsvojitve nepremičnine. Takšna razlaga bi namreč v posameznih primerih lahko privedla do obdavčitve kapitalskega dobička, doseženega pri prodaji glavnega prebivališča zavezanca, ter s tem do rezultata, neskladnega z namenom zakonodajalca, in hkrati do neenakega obravnavanja bistveno enakih dejanskih položajev. V takšnih primerih zato ob izkazani dejanski povezanosti izselitve z opravljeno prodajo stanovanja, ki je ob izselitvi predstavljalo glavno prebivališče zavezanca, izpraznitve stanovanja (in s tem povezane spremembe prebivališča) zaradi prodaje ni utemeljeno upoštevati pri presoji izpolnitve pogojev za davčno oprostitev po določbi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2.
brezplačna pravna pomoč- odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrade za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe - nagrada za narok v pravdnem postopku
Organ za BPP tožnici ni priznal nagrade za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe, ker je presodil, da to ni samostojna odvetniška storitev. Sodišče pa tožnici pritrjuje, da se za tako vlogo posebej obračuna nagrada, ker gre za različne zadeve po 3. točki 16. člena ZOdvT (postopek v glavni zadevi in postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe). Nagrada za navedeno dejanje bi se lahko določila tudi po tar. št. 3466.
Besedno zvezo „nagrada za narok“ po tar. št. 3102 je treba razlagati v pomenu, da vključuje nagrada za narok nagrado za vse naroke. Tožnica upravičenosti do nagrade za vsak narok posebej tudi ne more utemeljevati z zahtevnostjo zadeve, saj v zakonu za to podlage ni.
Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Razlogi, zaradi katerih je izpodbijana odločitev pravilna, so v okoliščini, da tožnik ni izkazal, da je družba zaračunane dobave za tožnika tudi resnično opravila, saj ni predložil verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik je tisti, ki mora izkazati, da so bile dobave njemu opravljene s strani subjekta, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme trditev v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca. Dolžnost davčnih zavezancev je, da v času nastanka poslovnega dogodka poskrbijo za to, da ob tem nastanejo tudi pisni dokazi o dejanski izvedbi posla in te skrbno hranijo, v skladu z določili pozitivne zakonodaje, ter v primeru potrebe s temi listinami verodostojno izkažejo resničnost opravljenega prometa.