ZUP člen 214, 214/1, 214/1-3, 214/1-5. ZLPLS člen 14a.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje raziskovanja in razvoja športa - obrazložitev odločbe
Razlogi za izpodbijano odločitev niso skladni s 3. in 5. točko prvega odstavka 214. člena ZUP. Tako pomanjkljivo obrazložen sklep o izbiri in dodelitvi sredstev onemogoča kontrolo, ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljen materialni predpis. Iz sklepa smiselno izhaja, da so bila tožeči stranki sredstva dodeljena le v manjšem delu, v ostalem pa zavrnjena. Za koliko sredstev je sploh zaprosila in kako je tožena stranka prišla do odobrenega zneska 6.500,00 EUR, se ne da preizkusiti, saj razen navajanja določil Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji tožena stranka konkretnega izračuna dodelitve sredstev za tožečo stranko ne ponudi. Tudi pri vrednotenju vloge tožeče stranke ostaja zgolj na določilih Pravilnika, ne pojasni pa, kaj je pretehtalo pri odločitvi, da se programom tožeče stranke dodeli 10 oziroma 6 točk.
ZDen člen 19, 19/3, 32, 32/2. ZSRib člen 55. ZDru-1 člen 25.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev v naravi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Obseg zemljišča, ki pripada brunarici, in je v posesti ribiške družine, je treba določiti glede na naloge in delovanje ribiške družine, ki so vezane na uporabo brunarice oziroma zemljišča. Pri tem je upoštevati, da ima ribiška družina naloge, določene v ZSRib, druge dejavnosti pa lahko glede na to, da ima status društva, opravlja le v skladu z določbami ZDru-1. Te okoliščine lahko vplivajo na obseg potrebnega zemljišča, pa iz izpodbijane odločbe niso razvidne. Zaključek upravnih organov o obstoju ovir za vračilo celotne nepremičnine, pri čemer se upravna organa opirata na stanje v naravi, temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in je vsaj preuranjen.
Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Razlogi, zaradi katerih je izpodbijana odločitev pravilna, so v okoliščini, da tožnik ni izkazal, da je družba zaračunane dobave za tožnika tudi resnično opravila, saj ni predložil verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik je tisti, ki mora izkazati, da so bile dobave njemu opravljene s strani subjekta, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme trditev v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca. Dolžnost davčnih zavezancev je, da v času nastanka poslovnega dogodka poskrbijo za to, da ob tem nastanejo tudi pisni dokazi o dejanski izvedbi posla in te skrbno hranijo, v skladu z določili pozitivne zakonodaje, ter v primeru potrebe s temi listinami verodostojno izkažejo resničnost opravljenega prometa.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravna oseba - stečajni postopek
Na podlagi šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP je pravna oseba, ki nima sredstev za založitev predujma iz prvega odstavka tega člena (predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih mora predlagatelj založiti ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka) upravičena do BPP v obliki oprostitve plačila predujma po zakonu, ki ureja BPP.
obnova postopka - obnovitveni razlog - kaznivo dejanje
Za obnovo postopka iz razloga po 2. točki 260. člena ZUP zadostuje, da gre za dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu. Nič pa ni govora o kazenski odgovornosti storilca in s tem o nadaljnjih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za to, da se izreče obsodba pred kazenskim sodiščem. Zato se sodišče pridružuje stališču tožeče stranke, da jezikovna in logična razlaga pripeljeta do zaključka, da kazenska sodba ni potrebna, ter da se obstoj obnovitvenega razloga iz citirane določbe lahko dokazuje tudi z drugimi dokazili. To pa seveda le v primeru, če kazenskega postopka ni mogoče izvesti ali ga ni mogoče začeti, kar se v vsakem primeru posebej ugotavlja na podlagi 264. člena ZUP. V nasprotnem primeru je namreč upravni organ, ki odloča o obnovi, vezan na pravnomočno (obsodilno) sodbo kazenskega sodišča.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika
V primeru davčne izvršbe na denarno terjatev dolžnika lahko dolžnikov dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Glede na pravni učinek sklepa je z ugovorom dopustno uveljavljati le dejstva in okoliščine, ki so obstajale oziroma nastopile do vročitve sklepa o izvršbi.
Dodatna naložitev v plačilo izhodnega DDV za leto 2006 za promet storitev po izdanem računu za „odškodnino po služnostni pravici na zemljiški parceli“ je utemeljena. V zadevi ni sporno, da je tožnik po služnostni pogodbi zaračunal znesek za dovolitev uporabe svoje nepremične za služnost poti za hojo, vožnjo in da gre za služnostno pravico v smislu SPZ. Kljub poimenovanju „odškodnina“ pa v konkretnem primeru po mnenju sodišča ne gre za odškodnino, od katere se v smislu ZDDV in 11. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV ne obračunava in plačuje DDV, temveč za obdavčljiv promet storitev po 8. členu ZDDV.
Pravilna je odločitev glede nepriznavanja pravice do odbitka vstopnega DDV po računih družbe. Iz dejanskega stanja izhaja, da je tožnik zaračunaval navedeni družbi najemnino, ki je oproščena plačila DDV, zato tožnik nima pravice odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oz. storitev, če je to blago oz. storitev uporabil oz. jih bo uporabil pri svojih neobdavčenih transakcijah.
Tožnik v svoji dokumentaciji ne razpolaga z listinami, ki bi izkazovale, da mu je dvigali (novo in rabljeno) dobavila prav sporna družba C. Računa sta bila izdana dan pred podpisom pogodbe, prevzem pa je bil evidentiran v register z dnevom izdaje računov in ne z dnevom prevzema, saj je bil zapisnik opravljen kasneje. Navedena družba ni imela zaposlenih, opreme ipd., obračunanega DDV ni nikoli plačala, gre torej za družbo tipa „missing trader“, zato nabave dvigal niso mogle biti opravljene z njene strani.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni postopek - ugovorni razlogi
Sodišče je v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov, dokler obstaja, in sicer tako kot se ta glasi in ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj posegati. Iz upravnih spisov pa je razvidno, da tožnica ni podala razlogov po 55. členu ZIZ, ki bi lahko preprečevali izvršbo oz. ni izkazala dejstev in okoliščin, ki preprečujejo izvršbo in zaradi katerih bi bilo v skladu z navedeno določbo ZIZ predmetnemu sklepu o izvršbi mogoče z uspehom ugovarjati.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - stečajni postopek - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije
Pravna oseba ima kot subjekt v postopku izbrisa brez likvidacije (poleg njenega družbenika ali upnika) možnost, da do poteka roka za ugovor zoper sklep o izbrisu, vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti (stečaja) in se s tem izogne izbrisu. Če takšen predlog do poteka roka za ugovor iz 436. člena ZFPPIPP ni vložen, o predlogu za začetek postopka zaradi insolventnosti (stečaja) ni več mogoče odločati. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh oziroma da glede na okoliščine konkretnega primera predloga za uvedbo stečaja sploh ni (več) mogoče vložiti. Zato je, ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje enega od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, njena odločitev, da tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrne, pravilna.
Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Tazlogi za odločitev organa po mnenju sodišča niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z navedenimi družbami, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da so navedene družbe zaračunane storitve oz. dobave zanj tudi resnično opravile, saj ni predložil verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik pa je tisti, ki mora izkazati, da so bile storitve njemu opravljene s strani podizvajalca, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme trditev v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca.
brezplačna pravna pomoč- odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrade za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe - nagrada za narok v pravdnem postopku
Organ za BPP tožnici ni priznal nagrade za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe, ker je presodil, da to ni samostojna odvetniška storitev. Sodišče pa tožnici pritrjuje, da se za tako vlogo posebej obračuna nagrada, ker gre za različne zadeve po 3. točki 16. člena ZOdvT (postopek v glavni zadevi in postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe). Nagrada za navedeno dejanje bi se lahko določila tudi po tar. št. 3466.
Besedno zvezo „nagrada za narok“ po tar. št. 3102 je treba razlagati v pomenu, da vključuje nagrada za narok nagrado za vse naroke. Tožnica upravičenosti do nagrade za vsak narok posebej tudi ne more utemeljevati z zahtevnostjo zadeve, saj v zakonu za to podlage ni.
ZKme-1 člen 43, 43/1, 43/2. ZGO-1 člen 3. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 8, 8/1, 8/1-2.
Tožeča stranka za izgradnjo gnojišča ni pridobila gradbenega dovoljenja, čeprav bi ga, glede na njegovo površino, morala. Ker je zato sredstva za investicijo prejela neupravičeno, je upravni organ druge stopnje, skladno z določbo 43. člena ZKme-1, delno odpravil odločbo organa prve stopnje, v škodo tožeče stranke.
ukrep inšpektorja za sistem javnih uslužbencev - razveljavitev sklepa o imenovanju v naziv - razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta
Pogodba o zaposlitvi tožeče stranke je bila z izpodbijano odločbo v skladu z določbo prvega odstavka 74. člena ZJU razveljavljena, v posledici česar je bilo potrebno razveljaviti tudi odločbo o imenovanju v naziv (tretji odstavek 74. člena ZJU). V kolikor bo tožeča stranka uspela v tožbi zoper del izpodbijane odločbe, v katerem je bila razveljavljena pogodba o zaposlitvi (odločanje katero je v pristojnosti Delovnega in socialnega sodišča RS), bo morala biti izdana nova odločba o imenovanju v naziv.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - leta 1975 zgrajen objekt - pravna podlaga
Spornega objekta tudi po predpisih, ki so veljali v času njegove gradnje ter kasneje vse do izdaje izpodbijane odločbe, zaradi njegovih dimenzij (8 x 10 m) in etažnosti (pritličje + nadstropje), ni mogoče šteti med enostavnejše objekte.
odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - uporaba materialnega predpisa
Tožnica nima prav, ko navaja, da zato, ker je bila v konkretnem primeru ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč dana na oglasno desko leta 1999, to je v času veljavnosti ZKZ, ki ni predpisoval roka za podajo vloge za odobritev pravnega posla, ni mogoče uporabiti določbe 22. člena ZKZ, ki je pričela veljati 17. 4. 2003 z uveljavitvijo ZKZ-B. Za odločitev v tej zadevi namreč ni odločilno, kdaj je bila dana ponudba za prodajo teh nepremičnin na oglasno desko, temveč kdaj je tožnica vložila vlogo za odobritev pravnega posla, kar pa je nesporno storila 7. 3. 2007, to je po uveljavitvi ZKZ-B. Postopek odobritve pravnega posla se namreč začne z vlogo za odobritev.
brezposelna oseba - evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - aktivni iskalec zaposlitve
Ob upoštevanju nespornega dejstva, da se je tožnik v zaposlitvenem načrtu z dne 11. 4. 2011 dogovoril za svetovalni razgovor na dan 12. 9. 2011 in se obvezal, da bo, če se ga iz upravičenih razlogov ne bo mogel udeležiti, o tem obvestil zavod in dogovoril novega najkasneje v roku 15 dni po že določenem datumu, ali pa se bo najkasneje v 15 dneh po datumu zadnje dogovorjene aktivnosti zglasil na zavodu, in dejstva, da se tožnik 12. 9. 2011 ni udeležil svetovalnega razgovora, da zavoda predhodno ni obvestil o upravičenem razlogu in da se v roku 15 dni po navedenem datumu z zavodom ni dogovoril za nov datum svetovalnega razloga, tožena stranka v določbah ZUTD, Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidence, zaposlitvenemu načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidence, in predpisov, ki urejajo zdravstveno varstvo in obvezno zdravstveno zavarovanje, ni imela podlage za to, da bi tožnika še vedno štela za aktivnega iskalca zaposlitve.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - izdaja dovoljenja za kolektivno upravljanje - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - ničnost odločbe - aktivna legitimacija
V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik v postopku izdaje spornega dovoljenja ni imel položaja stranke. To pomeni, da tudi zahteve za odpravo oziroma razveljavitev tega dovoljenja po nadzorstveni pravici, ob upoštevanju določbe prvega odstavka 275. člena ZUP, ni upravičen uveljavljati.
Ob upoštevanju odločb Ustavnega sodišča RS št. Up-666/10 in Up-1153/10 je tožnik upravičen predlagatelj za izrek odločbe – dovoljenja za ničnega. Ustavno sodišče je v navedenih odločbah namreč zapisalo, da so vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, v enakem pravnem položaju ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne. Odločba se namreč izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje izpodbijane upravne odločbe, zato se mora tudi aktivna legitimacija stranke presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na morebitno priznanje tega statusa v že končanem prejšnjem postopku.
Tožena stranka je izračun izravnave opravila na podlagi popravljenega poročila o portfelju zavarovalnice prejemnice, ne da bi popravljeno poročilo posredovala tožeči stranki in zavarovalnicama plačnicama, čeprav bi ga morala posredovati ob upoštevanju drugega odstavka 62.f člena ZZVZZ. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa tudi ni mogoče preveriti pravilnosti v izračunih zneskov, ki so navedeni v izreku izpodbijane odločbe.