koncesija - rok za odpravo pomanjkljivosti - koncesijska dejavnost - prenos sedeža opravljanja koncesijske dejavnosti - sprememba odločbe o koncesiji in koncesijske pogodbe - pogoji za odvzem koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti
Občina je po zakonu zadolžena v interesu občanov skrbeti za čim učinkovitejše delovanje in dostopnost mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni na svojem območju, zaradi česar ji daje zakon pravico, da kot koncesionar samostojno odloča o tem, ali bo v javnem interesu privolila v predlagano spremembo odločbe o koncesiji ter v spremembo sklenjene pogodbe o koncesiji, ki določata kraj opravljanja javne službe.
Občinska uprava pred odvzemom koncesije koncesionarju ni določila roka za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Zato je odločitev o odvzemu koncesije v nasprotju z drugim odstavkom 44. člena ZZDej, po katerem je določitev roka za odpravo pomanjkljivosti obvezna predpostavka za odvzem koncesije.
Družinski pomočnik mora željo po 2. alineji prvega odstavka 18 l. člena ZSV, da v bodoče ne želi več opravljati prevzetih nalog, izraziti v takšnem psihofizičnem stanju, ki mu omogoča, da svobodno in pri polni zavesti izrazi svojo resnično voljo.
varstvo naravnih vrednot - krajinski park - varstveni režim - naravovarstveno soglasje - pogoji za izdajo naravovarstvenega soglasja - dopustnost gradnje
Po določbah ZON je treba za gradnjo objekta na območju, ki ima na podlagi prepisov s področja ohranjanja narave poseben status, pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, v katerih se dopustnost posega presoja z vidika predpisov s področja ohranjanja narave. Na to pa določbe prostorskega akta o dopustnosti posegov v posameznem območju urejanja ne morejo vplivati.
dostop do tajnih podatkov - preklic dostopa do tajnih podatkov - vmesno varnostno preverjanje - prosti preudarek
V obravnavanem primeru je bil začet postopek vmesnega varnostnega preverjanja po tem, ko je bil pri tožeči stranki, ki je imela dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, podan sum obstoja varnostnega zadržka iz 27. člena ZTP. Po tem, ko je bil izpeljan ugotovitveni postopek varnostnega preverjanja, je bilo ugotovljeno, da obstajajo varnostni zadržki, ki vzbujajo utemeljene dvome v posameznikovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost za varno obravnavanjem tajnih podatkov. Ugotovljeno je bilo, da je tožeča stranka prejela darilo v obliki denarja. Takšno ravnanje je nedvomno v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena ZJU in v nasprotju z določbami Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril kot tudi z usmeritvami policije.
Tožena stranka je pravilno uporabila namen prostega preudarka in njegovo uporabo tudi ustrezno obrazložila.
tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - izpodbijanje odpravljene prvostopenjske odločbe - zavrženje tožbe
Ker je prvostopenjska odločba že odpravljena, tožnica ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka glede njenega izpodbijanja, temveč le glede drugostopenjske odločbe.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - nova dejstva in novi dokazi - verjetno izkazane okoliščine
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, na katerega se sklicuje predlagateljica obnove, ni predstavljal podlage za izdajo gradbenega dovoljenja in zato ne predstavljata novega dejstva oziroma novega dokaza, na podlagi katerega bi bilo v obnovljenem postopku mogoče sprejeti drugačno odločitev.
ZBPP člen 12, 14. ZDIU12 člen 4, 4/5. ZSVarPre člen 24, 24/1, 24/1-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - pravna praznina - nepremičnina - razpolaganje s premoženjem
Ker zakonodajalec ni izrecno določil, da se postopki glede dodelitve brezplačne pravne pomoči, začeti pred uveljavitvijo ZSVarPre, nadaljujejo in končajo ob smiselni uporabi dotedanjih določb ZSV, ki so sicer z začetkom veljave ZSVarPre 1. 1. 2012 prenehale veljati, je tožena stranka ob upoštevanju interpretacijskega argumenta a completudine svojo odločitev pravilno oprla na določilo 5. odstavka 4. člena ZDIU12.
Plomba v zemljiški knjigi je pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiško-knjižni postopek, v katerem zemljiško-knjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo. Ne gre pa za vpis pravice in s tem tudi (še) ne za vzpostavitev prepovedi odtujitve in obremenitve zadevne nepremičnine. To pomeni, da ni na zadevni nepremičnini, ki se upošteva kot premoženje tožnice in njene družine, vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu dejanskega razpolaganja z zadevno nepremičnino v pravnem prometu.
referendum - razpis referenduma - pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma - podpisi volivcev
Podpora volivcev je materialni pogoj, ki mora biti izpolnjen ob izteku roka za vložitev pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. Ta materialni pogoj je podan, če je podpora volivcev izkazana s seznamom podpisnikov, ki vsebuje vse zahtevane osebne podatke podpornikov pobude.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - zdravstveno stanje obsojenca
Kot izhaja iz 88. člena KZ-1, zdravstveno stanje ni okoliščina, ki bi vplivala na pogojni odpust, saj je osebam, ki prestajajo kazen zapora, zdravstvena oskrba zagotovljena.
Predmetni objekt je nelegalna gradnja, saj je bil izveden brez gradbenega oziroma drugega upravnega dovoljenja. Tožnik ni izkazal, da je za sporni objekt, za gradnjo katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje tudi pridobil, zato je gradbeni inšpektor pravilno odredil ukrepe, ki jih določa 152. člen ZGO-1.
mednarodna zaščita - obravnavanje dejstev in okoliščin - informacije o izvorni državi - načelo zaslišanja stranke - prosilec iz Irana
V tem postopku tožniku pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o tem, kar je tožena stranka smatrala kot neprepričljivost v njegovih izjavah, to pomeni, da tožniku ni bila dana možnost, da se izjasni o vseh okoliščinah, na katerih temelji odločba.
Tožena stranka ni v celoti upoštevala določila 9. alineje 23. člena ZMZ, zaradi česar je sodišče odločbo odpravilo tudi zaradi kršitve materialnega prava.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim izvedbenim aktom - pozidanost parcele
Ker je glede na določbo 66. člena ZGO-1 pri izdaji gradbenega dovoljenja treba presojati skladnost gradnje oziroma projekta s pogoji prostorskega akta, ti pogoji pa v obravnavani zadevi niso bili v celoti izpolnjeni, saj projekt ne izpolnjuje pogoja glede pozidanosti parcele, je odločitev tožene stranke, da tožniku ne izda gradbenega dovoljenja za legalizacijo, pravilna in utemeljena.
ZVO-1 člen 157, 157/1, 157/1-2. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov člen 9, 9/1.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za okolje - izvedba del brez predhodne pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja - zemeljski izkop
Ker tožnik ni izkazal, da si je za zemeljski izkop pridobil okoljevarstveno dovoljenje, je inšpektor utemeljeno zaključil, da so izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po 2. točki prvega odstavka 157. člena ZVO-1, po kateri ima inšpektor pravico in dolžnost odrediti izvedbo ukrepov za odpravo virov čezmerne obremenitve.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 38.
davki - davčni dolg - obročno plačilo davčnega dolga - pogoji za dovolitev obročnega plačila dolga - bolezen davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov
Davčni organ je ravnal pravilno, ko je ugodil tožničini vlogi za obročno plačilo dolga na podlagi 38. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, ki omogoča obročno plačilo davčne obveznosti iz razloga daljše bolezni davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - plačilo odškodnine v obliki nadomestnega kmetijskega zemljišča - postopek sklepanja sporazuma s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS - pogajanja s Skladom - napotitev vlagatelja na pogajanja
Vlagatelj zahteve za denacionalizacijo je bil seznanjen z obsegom zemljišča, ki ga ne bo mogoče vrniti v naravi, po datumu, ko je bil postopek za sporazumevanje s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS zaključen. Na podlagi postavljenega zahtevka za denacionalizacijo – vrnitev v obliki nadomestnega zemljišča - je bil upravičen, da se pogaja s Skladom za celoten obseg zemljišča. Res, da je sklepanje sporazuma za del zemljišča poteklo neuspešno, vendar je bil, kot je pokazal nadaljnji postopek, na sklepanje sporazuma napoten preuranjeno. Namreč vlagatelj zahteve za denacionalizacijo je šele ob natančno ugotovljeni površini zemljišča, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, lahko specificiral svoj zahtevek za vrnitev v obliki nadomestnega zemljišča. Pri zahtevku za vrnitev v obliki nadomestnega zemljišča pa je dolžan organ postopati po ZDen in pritegniti v postopek Sklad kot zavezanca.
ZBPP člen 13, 14. ZDIU12 člen 4, 4/5. ZZK-1 člen 134, 134/1.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - nepremičnina - prepoved odtujitve in obremenitve - plomba v zemljiški knjigi
Po določbah ZZK-1 je plomba pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo. Kot takšna plomba ni nepomembna, saj se z njenim vpisom v zemljiško knjigo objavi začetek postopka, s čimer že zaživijo publicitetni učinki vpisa. Ne gre pa za vpis pravice in s tem tudi (še) ne za vzpostavitev prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki jo tožnik zatrjuje v tožbi. Zato ostaja, kljub v zemljiški knjigi vpisani plombi, pravilna ugotovitev tožene stranke, po kateri ni na zadevni nepremičnini, ki se upošteva kot premoženje tožnika in njegove družine, vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu dejanskega razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu.
zastaranje davčne obveznosti - nastanek davčnega dolga - relativno zastaranje - absolutno zastaranje - pretrganje zastaranja
Izterjava davčnega dolga je možna šele, ko postane odmerna odločba izvršljiva. Kot podlago za izterjavo davčnega dolga iz naslova odmerne odločbe za dohodnino za leti 1994 in 1995 davčni organ pravilno navaja določbo drugega odstavka 125. člena ZDavP-2, po kateri pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati (relativno zastaranje). Iz listin upravnega spisa izhaja, da je odmerna odločba za dohodnino za leto 1994 postala izvršljiva 12. 4. 2005, odmerna odločba dohodnine za leto 1994 pa je postala izvršljiva 9. 9. 2004. Pri presoji zastaranja izterjave davčnega dolga je merodajen trenutek izvršljivosti glede na vročitev predmetne odmerne odločbe. Ob upoštevanju določb ZDavP-2 absolutno zastaranje izterjave davčnega dolga iz naslova dohodnine za leto 1994 in 1995 (rok 10 let, odkar je prvič začelo teči zastaranje) do izdaje izpodbijane odločbe 28. 12. 2009, še ni nastopilo. Relativno zastaranje izterjave davčnega dolga iz naslova dohodnine za leto 1994 pa tudi ni nastopilo, saj do izdaje izpodbijane odločbe (28. 12. 2009) še ni preteklo pet let.
Tožniku je bila dne 10. 8. 2000 dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v pravdnem postopku, zaradi motenja posesti, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Ker je bil postopek na podlagi prve vloge tožnika pravnomočno zaključen, je tožena stranka tudi po presoji sodišča odločila pravilno, ko je tožnikovo novo vlogo zavrgla.
ZIL člen 44, 44/1. Pravilnik o vsebini prijavljene znamke člen 3, 3/1.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Upravni organ svojo odločitev utemelji na neenakosti oziroma nepodobnosti prijavljenega znaka in znaka znamke tožnika, ki sta si po njegovi oceni toliko različna, da ni podana verjetnost zmede. Kot dominantni del je upravni organ pravilno štel pri prijavljeni znamki besedno zvezo BONUS PLUS, pri tožnikovi znamki pa BONUX. Gre namreč za kombinacijo dveh besed, ki sta sami zase precej opisni. Kombinacijo obeh besed njun pomen potencira; kot navaja upravni organ, pomeni, da gre za več kot dodatek oziroma za zelo pomemben dodatek.
Neutemeljeno tožnik uveljavlja širšo zaščito svoje znamke kot besedne znamke. Registracija znamke v besedi z običajnimi črkami njenemu imetniku ne daje pravice uporabe znamke v kakršnikoli obliki in s kakršnimikoli grafični elementi. Besedna znamka po mnenju sodišča ne ovira njene uporabe predvsem v različnih pisavah. Znak v barvah in grafizmu pa je varovan le, če je takšna registracija zahtevana.
Relevantni potrošnik bo prijavljeni znak izgovoril kot dve besedi in ne kot eno samo. Ne glede na identičen začetek in isto končnico si po izgovorjavi primerjana znaka nista podobna, saj je prijavljeni znak daljši, obe besedi pa enako poudarjeni. Primerjana znaka si tudi vizualno nista zamenljivo podobna.