blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - odločitev o ugovoru - podobnost med znakoma - celovita presoja podobnosti znamk - dominantni del
Registracija znamke v besedi z običajnimi črkami njenemu imetniku ne daje pravice uporabe znamke v kakršnikoli obliki in s kakršnimikoli grafični elementi. Besedna znamka ne ovira njene uporabe predvsem v različnih pisavah. Znak v barvah in grafizmu pa je varovan le, če je takšna registracija zahtevana.
Relevantni potrošnik bo prijavljeni znak izgovoril kot dve besedi (BONUS PLUS) in ne kot eno samo. Ne glede na identičen začetek in isto končnico si po izgovorjavi primerjana znaka nista podobna, saj je prijavljeni znak daljši, obe besedi pa enako poudarjeni.
Primerjana znaka si tudi vizualno nista zamenljivo podobna. Pri tem je upravni organ pravilno opozoril na črko X v znaku znamke tožnika, ki glede podobnosti razmejuje besedi BONUS in BONUX.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Kot dominantni del je upravni organ štel pri prijavljenem znaku besedno zvezo BONUS PLUS, pri tožnikovi znamki pa BONUX. Sodišče ne pritrjuje tožbeni trditvi, da dominantnega dela prijavljenega znaka zaradi svojega opisnega značaja ne predstavlja beseda PLUS. Kot argument za nasproten zaključek tožbeni trditvi je upravni organ navedel popolnoma enako grafično podobo in pomensko povezavo obeh besed. Predvsem s slednjim je po mnenju sodišča podkrepil svojo opredelitev dominantnega dela znaka. Tudi po presoji sodišča gre za kombinacijo dveh besed, ki sta sami zase precej opisni - upravni organ navaja, da beseda BONUS v običajnem pomenu pomeni dodatek, beseda PLUS pa pomeni, da gre za nekaj več. Kombinacija obeh besed njun pomen potencira; kar pomeni, da gre za več kot dodatek oziroma za zelo pomemben dodatek. Ne gre zgolj za zaporedje dveh besed, ampak za kombinacijo besed s svojim smislom, kakor bo obe besedi kot celoto dojemala tudi javnost.
Registracija znamke v besedi z običajnimi črkami njenemu imetniku ne daje pravice uporabe znamke v kakršnikoli obliki in s kakršnimikoli grafični elementi. Besedna znamka po mnenju sodišča ne ovira njene uporabe predvsem v različnih pisavah. Znak v barvah in grafizmu pa je varovan le, če je takšna registracija zahtevana.
Ne glede na identičen začetek in isto končnico si po izgovorjavi primerjana znaka nista podobna, saj je prijavljeni znak daljši, obe njegovi besedi pa enako poudarjeni. Primerjana znaka si tudi vizualno nista zamenljivo podobna. Zaradi enakega besednega korena ''bon'' si besede še niso pomensko zelo podobne.
azbest - odškodnina zaradi izpostavljenosti azbestu - uveljavljanje izplačila odškodnine - smrt upravičenca - dedič - postopek pred pristojno komisijo
Vloga za odškodnino pri Komisiji za odpravljanje posledic dela z azbestom je bila vložena s strani tožnika po tem, ko je njegov oče kot upravičenec do odškodnine umrl. To pomeni, da za zahtevano nadaljevanje postopka pred Komisijo ni izpolnjen predpisani pogoj iz 1. alinee prvega odstavka 5. člena ZOPDA, po katerem bi moral vlogo za odškodnino pri Komisiji vložiti tožnikov oče. Pridobitev mnenja o verifikaciji pri tem nima odločilne vloge. Uveljavljanje izplačila odškodnine v pavšalnem znesku kot ene od pravic po ZOPDA se namreč začne z vlogo pri Komisiji, medtem ko je mnenje o verifikaciji kot strokovno mnenje interdisciplinarne komisije le eden od pogojev za odločanje o odškodnini. Postopek za uveljavljanje izplačila odškodnine se torej ni začel z zahtevo za verifikacijo, temveč s predložitvijo mnenja o verifikaciji, ki jo je pristojna Komisija glede na okoliščine konkretnega primera utemeljeno obravnavala kot (nepopolno) vlogo za odškodnino ter jo po tem, ko je izvedela za smrt upravičenca, kot vloženo po neupravičeni osebi utemeljeno zavrgla.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe
Šteje se, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sprejemom ponudbe, vendar pod odložnim pogojem naknadne odobritve po ZKZ s strani upravne enote. Če je ponudbo sprejelo več sprejemnikov, je treba šteti, da je vsak izmed njih s prodajalcem sklenil pravni posel pod odložnim pogojem naknadne odobritve in zato tudi vsak sprejemnik ponudbe izkazuje pravni interes, da upravna enota o njegovi vlogi za odobritev pravnega posla vsebinsko odloči. Svoj pravni interes za odobritev tako sklenjene pogodbe sprejemnik ponudbe izkaže z vlogo za sklenitev pravnega posla, ki pa mora biti podana v roku 60 dni.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - odločitev o ugovoru - podobnost med znakoma - celovita presoja podobnosti znamk - dominanten del
Upravni organ je pravilno ugotovil, da dominantni del prijavljenega znaka izgovorimo kot dve besedi in ne kot eno samo (bonus plus), zaradi česar posledično ne drži trditev o zamenljivi fonetični podobnosti znakov (bonusplus : bonuks), ne glede na enake začetne zloge.
Primerjana znaka si tudi vizualno nista zamenljivo podobna, upravni organ pa je tudi pravilno ocenil, da je črka X v znaku tožnika pri tej obliki primerjave tisti element, zaradi katerega podobnosti med znakoma ni.
Začetni del ''bon'' daje neko pomensko konotacijo znaku tožnika, vendar pa le določeni strukturi potrošnikov, medtem ko pa sta na drugi strani nedvomno obe besedi (''bonus'' in ''plus'') znani povprečnemu potrošniku kot splošno priznana izraza za nekaj dodatnega oziroma nekaj več.
ZUreP-1 člen 93, 93/1, 93/1-1, 93/3, 95, 95/2. ZPNačrt člen 103, 103/1, 104, 104/1.
razlastitev - zahteva za razlastitev - javna korist - javna cesta
ZPNačrt prostorskih aktov, sprejetih po ZUreP-1, ni razveljavil, niti v primeru, če občine v roku niso sprejele novih prostorskih aktov. Veljavni prostorski akti so še vedno podlaga za izkazovanje javnega interesa, ki opravičuje poseg v lastninsko pravico z razlastitvijo. Za konkreten odvzem ali omejitev lastninske pravice se v posameznem postopku ugotavlja, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji.
Tožena stranka ni navedla vseh dejstev, dokazov in razlogov, ki so podlaga za odločitev, saj tožnikove vloge ni ocenjevala v smislu izvedenega javnega razpisa, iz obrazložitve pa tudi ni razvidno, katera dejstva so bila odločilna in kako so vplivala na odločitev o upravičenosti do sofinanciranja.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Kot dominantni del je upravni organ štel pri prijavljeni znamki besedno zvezo BONUS PLUS, pri tožnikovi znamki pa BONUX. Kot argument je navedel popolnoma enako grafično podobo in pomenski povezavo obeh besed. Predvsem s slednjim je po mnenju sodišča podkrepil svojo opredelitev dominantnega dela. Sodišče meni, da ne gre zgolj za zaporedje dveh besed, ampak za kombinacijo besed s svojim smislom, in da bo v navedenem smislu obe besedi kot celoto dojemala javnost.
Relevantni potrošnik bo prijavljeni znak izgovoril kot dve besedi in ne kot eno samo. Ne glede na identičen začetek in isto končnico si po izgovorjavi primerjana znaka nista podobna, saj je prijavljeni znak daljši, obe besedi pa enako poudarjeni.
Registracija znamke v besedi z običajnimi črkami njenemu imetniku ne daje pravice uporabe znamke v kakršnikoli obliki in s kakršnimikoli grafični elementi. Besedna znamka po mnenju sodišča ne ovira njene uporabe predvsem v različnih pisavah. Znak v barvah in grafizmu pa je varovan le, če je takšna registracija zahtevana.
ZNSVZ člen 26d, 26e. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1.
prvo reševanje stanovanjskega problema - javni poziv - odločanje po skrajšanem postopku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Prvostopenjski organ je odločal po skrajšanem postopku, saj naj bi bilo dejansko stanje mogoče v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je predložila stranka v svoji zahtevi, oziroma na podlagi dejstev, ki so bila organu znana. Pri tem pa organ zgolj pavšalno navaja, da je predložena prodajna pogodba neustrezna. Iz listin upravnega spisa namreč izhaja, da so med strankama sporne okoliščine, ki bistveno vplivajo na odločitev in sicer ali gre v danem primeru za stanovanjski objekt, katerega površinski normativ ustreza normativu za tričlansko družino, opredeljenemu v Pravilniku iz 87. člena SZ-1 ter normativu iz predmetnega javnega poziva. Navedene okoliščine v postopku niso bile v zadostni meri presojene, saj tožnik v postopku ves čas navaja, da gre za starejši stanovanjski objekt, ki ima ustrezno uporabno površino, o čemer bi se prvostopenjski organ lahko prepričal z ogledom. Tako v danem primeru niso bili podani pogoji za odločanje po skrajšanem postopku, dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno, kar vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - zahteva za odobritev pravnega posla - rok za vložitev zahteve
Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča pomeni predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da je z njegovim sprejemom pogodba sklenjena. Šteje se, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sprejemom ponudbe, vendar pod odložnim pogojem naknadne odobritve po ZKZ s strani upravne enote. Tožeča stranka je v predpisanem roku vložila predlog za odobritev pravnega posla, medtem ko predkupna upravičenka C.C. tega ni storila. Le kolikor bi poleg tožeče stranke vlogo za odobritev pravnega posla podala tudi C.C., bi upravni organ izmed njiju kot zainteresiranih kupcev, ki bi zahtevala odobritev pravnega posla, ob upoštevanju vrstnega reda predkupnih upravičencev, mogel na ta način določiti kupca.
dohodnina - davčna olajšava - olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - razlaga predpisa - uporaba analogije - neustavnost zakona
Po določbi 117. člena ZDoh-2 se letna davčna osnova zavezanca lahko zmanjša za znesek premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo je plačal zavezanec zase izvajalcu pokojninskega načrta po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar največ do zneska, ki je enak 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovanca, oziroma 5, 844 % pokojnine zavarovanca in ne več kot 2 390 EUR letno. Pokojninsko zavarovanje, ki ga je sklenil tožnik, med zavarovanja iz citirane določbe ne sodi, zato iz tega naslova vplačane premije ne morejo zniževati tožnikove letne davčne osnove. Ker gre za olajšavo in s tem izjemo od pravila, po katerem so z dohodnino načeloma obdavčeni vsi dohodki, določbe ni mogoče razlagati širše, kot je zapisana. Glede na to, da gre za davčno normo in s tem za predpis prisilne narave, pa tudi ni mogoče uporabiti analogije, kot predlaga tožnik. Sodišče ne dvomi niti v ustavnost zakonske ureditve, saj ne gre za nedopustno povratno učinkovanje zakonske določbe, pa tudi trditev, da so zatečena razmerja (na področju zavarovanja) nespremenljiva, ne drži.
ZUTD člen 164, 164/1, 164/2, 185, 185/2. URS člen 155. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za vpis v register - kršitev delavnopravne zakonodaje - retroaktivnost - prepoved povratne veljave pravnih aktov - upravni spor - začasna odredba
Da bi se kot kršitev delovnopravne zakonodaje v smislu 2. alinee prvega odstavka 164. člena ZUTD lahko upoštevala zgolj takšna kršitev, ki je bila ovrednotena kot prekršek in za katero je bilo treba plačati globo, iz zakona ne izhaja.
ZUTD določbe, da učinkuje za nazaj, nima. V obravnavanem primeru tudi ne gre za situacijo, ko bi zakon spreminjajoče posegal v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti. Kvečjemu bi zato lahko šlo za primer t. i. neprave dejanske retroaktivnosti, ker novi zakon v določeni meri vpliva na zatečena, toda še ne zaključena pravna stanja. Po presoji sodišča pa zakonodajalec ni prestopil dopustne meje glede kolizije med načelom zaupanja v nadaljnji obstoj pravnih norm in načelom prilagoditve prava družbenim razmerjem. V konkretnem primeru javna korist in nastale družbenogospodarske razmere terjajo dosledno spoštovanje delovnopravne zakonodaje. Gre namreč za občutljivo dejavnost, pri kateri lahko prihaja do zelo velikih kršitev pravic delavcev, kar terja takojšnje ukrepanje ob vsaki kršitvi.
Predlog za izdajo začasne odredbe, tako iz drugega kot tudi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, je mogoče presojati le do trenutka izdaje pravnomočne odločbe o glavni stvari.
DDV - dodatna odmera DDV - obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami - izpolnjevanje pogojev
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računa, ker je ugotovljeno, da niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 45. člena ZDDV-1. Tožnik v postopku ni izkazal, da bi bila predpisana izjava iz 45. člena ZDDV-1 in 78. člena Pravilnika o DDV-1 predložena davčnemu organu. Sklicevanje, da naj bi se večkrat osebno zglasil pri davčnem organu in mu predložil med drugim tudi izjavo, ni z ničemer izkazano. Ker je bil račun izdan 29. 6. 2009, bi do tega dne morala oba, tako tožnik kot kupec kot tudi prodajalec (vsak zase) izjavo poslati davčnemu organu. Da bi to storila, tožnik v postopku ni uspel dokazati. Dokazno breme trditev v davčnem postopku pa je na strani tožnika kot davčnega zavezanca.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (62. člen ZDDV-1). Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi dveh računov, ki sta ju izdali družbi, za kateri prvostopenjski organ ugotavlja, da sta „neplačujoča gospodarska subjekta“, glede spornih računov pa organ ugotavlja, da navedeni družbi dobav, zaračunanih po navedenih računih, nista opravili in da sta bila navedena računa izdana le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Iz objektivnih okoliščin izhaja, da je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu ne gre odbitek vstopnega DDV.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - subvencija za inovativna podjetja
v konkretnem primeru se tožeča stranka ne strinja z oceno tehnološke in tržne perspektivnosti njenega projekta in z oceno realnosti njenih pričakovanj glede ekonomskih učnikov poslovanja. Ker projekt tožeče stranke ne pomeni uvajanja novega izdelka, ki bi bil rezultat povsem lastnega razvoja, temveč gre za nadgradnjo že obstoječih storitev, je odločitev tožene stranke pravilna glede na kriterije razpisa.
ZMed člen 84, 84/1, 84/2, 84/3, 84/7, 109, 109/1, 109/3. ZUP člen 189.
mediji - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zadev - vizualno opozorilo programske vsebine - strokovno mnenje
Toženka je dejstva, ki so narekovala izrek ukrepa po tretjem odstavku 109. člena ZMed, ugotavljala sama in sicer na podlagi opravljene analize v odločbi podrobneje opisanih posnetkov resničnostne oddaje, ki jo je tudi žanrsko pravilno opredelila, opredelila pa se je tudi do njihove vsebine in podala oceno vpliva le-te v razmerju do otrok in mladostnikov oziroma njihove sposobnosti presoje. Strokovni mnenji sta ugotovitve toženke le potrdili, nikakor pa nista bili podlaga za izrečen ukrep.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - predlog za dopustitev revizije
Pravica do vložitve pravnega sredstva ni vezana na odločitev o prošnji za dodelitev BPP za vložitev tega pravnega sredstva. Pravna možnost, da se revizijo vloži, ne pomeni, da je prosilec samodejno upravičen do dodelitve BPP za njeno vložitev, ampak organ presoja tudi pogoje po 24. členu ZBPP, ali ima prosilec z revizijo verjetne izglede za uspeh.
ZSV člen 100. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 31, 31/3.
institucionalno varstvo - plačilo storitev - oprostitev plačila - višja oprostitev - preživninska obveznost do drugih - povečani življenjski stroški zaradi izobraževanja
Stališče upravnih organov, da se stroški preživljanja in izobraževanja mladoletne hčere tožnice ne morejo upoštevati oziroma so upoštevani že pri določitvi meje socialne varnosti, po mnenju sodišča ni pravilno. Slednje bi namreč pomenilo, da preživljanje mladoletnega otroka, njegovo izobraževanje in premoženjska razmerja tožnice niso relevantne in da pravilno ugotovljena meja socialne varnosti sploh ne dopušča, da bi prišlo do uporabe možnosti, ki jo daje določba 31. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, ki pa je namenjena prav temu, da se vsak posamezni primer obravnava konkretno, ne le posplošeno.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka
glede na podatke spisa prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh v zadevi, saj vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi po izteku zakonskega roka ni opravičil. Tudi v tožbi ne navaja okoliščin, zaradi katerih brez svoje krivde v ugovoru podanih razlogov ni mogel uveljavljati v rednem ugovornem postopku.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma - celostni vtis
Celosten vtis, ki ga dajeta primerjana znaka glede na svoje vizualne, fonetične in pomenske lastnosti, kaže na določeno mero podobnosti znakov. Vendar pa šibka razlikovalnost tožničine znamke zmanjšuje možnost nastanka zmede med njeno in prijavljeno znamko pri potrošnikih predmetnega blaga/storitev. Kljub enakemu ali podobnemu blagu zaradi soobstoja obeh znamk na slovenskem trgu potrošnik ne bo zmeden glede njunega izvora.