KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00085771
KZ-1 člen 20, 20/2, 48a, 48a/1, 51, 51/2, 51/2-2, 308, 308/3, 308/8. ZKP člen 391.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - izpodbijanje odločbe o kazni - javna seja - uporaba omilitvenih določil - načelo individualizacije - zaporna kazen - denarna kazen - stranska kazen izgona tujca iz države - varnostni ukrep odvzema predmetov
Drži, da odvzem vozila nedvomno pomeni poseg v ustavno zagotovljeno lastnino kot svoboščino, vendar pa je tak poseg dopusten prav zato, ker se z ukrepom odvzema osebnega vozila po osmem odstavku 308. člena KZ-1, varujejo interesi obrambe države. Gre za ustavno določeno omejitev lastninske pravice po drugem in tretjem odstavku 15. člena Ustave RS ter prvim odstavkom 67. člena Ustave RS. Ustavno sprejemljiv poseg v lastninsko pravico pa je tudi namen preprečitve nadaljnjega izvrševanja tega kaznivega dejanja, kot tudi odvzem predmetov, uporabljenih za izvršitev kaznivega dejanja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta poseg zasleduje legitimen cilj, to je preprečiti ponovitev kaznivega dejanja, kar predstavlja razumen razlog za poseg v lastninsko pravico. Odvzem osebnega vozila, uporabljenega za izvršitev kaznivega dejanja je nujen (v demokratični družbi), saj tega cilja ni mogoče doseči z blažjim ukrepom. Le z onemogočanjem nadaljnje uporabe osebnega vozila je namreč moč povsem preprečiti njegovo prihodnjo uporabo za izvrševanje kaznivih dejanj. Odvzem je tudi primeren in proporcionalen ukrep, saj interes države, da varuje pravni red pred (ponovnimi) kršitvami pretehta nad pravico obdolženca in njegove zunajzakonske partnerice do zasebne (skupne) lastnine po 33. členu Ustave RS. Pritožbeni ugovor pritožnikov, da je odvzeto osebno vozilo skupna lastnina obdolženca in njegove partnerice ter da ga kot takega ni mogoče odvzeti, ker ne gre za izključno lastnino obdolženca, je tako neupošteven in neutemeljen, saj gre za zakoniti in oblastni ukrep države, ki obdolžencu (in s tem tudi njegovi zunajzakonski partnerici) odvzame razpolagalno upravičenje prav zato, da prepreči nevarnost ponovitve (istovrstnih) kaznivih dejanj.
ukrepi po zpnd - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - stiki pod nadzorom
Na podlagi ugotovitev o preteklem nasilju je podana verjetnost, da bo takšno nasilje nastalo tudi v prihodnosti, in preprečitvi tega so namenjeni ukrepi po ZPND.
Del sklepa sodišča prve stopnje - da izrečena prepoved približevanja na manj kot 300 m ne velja za čas in kraj predaje mladoletnih otrok na stik - služi izključno temu, da si odločbe sodišč iz dveh različnih postopkov ne bi nasprotovale na način, da bi izvrševanje pravic in obveznosti po eni odločbi lahko avtomatično pomenilo kršitev druge sodne odločbe.
Glede na naveden potek izvršilnega postopka (predlagana preložitev ogleda in odlog izvršbe, odobren odlog izvršbe in ustavitev izvršilnega postopka) je cenilec stroškovnik pravočasno predložil, saj je utemeljeno pričakoval, da bo ogled in cenitev (naloženo izvedensko delo) opravil. Cenilec se je tako šele s prejemom sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka seznanil, da mu postavljene naloge (ogled in cenitev nepremičnin) ne bo treba do konca opraviti in je šele takrat lahko priglasil stroške, ki so mu do takrat že nastali v zvezi z naloženo nalogo.
razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - dokazovanje z izvedencem - normalen tek stvari - nadpolovična verjetnost - nedokazanost škode - odškodnina za izgubljeni zaslužek - premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka - metoda izračuna - izguba zaslužka med zdravljenjem - zmanjšanje delovne zmožnosti - ugotavljanje hipotetičnega dejstva - invalidnost - razjasnjevalna dolžnost
Tožnik, odkar (bo) opravlja(l) dejavnost kot invalid III. kategorije, ne opravlja več zgolj dela polaganja talnih oblog, pri katerem je zaradi nesreče omejen na le 4 ure dnevno, temveč v presežku nad 4 urami nadzira, organizira in vodi delo, ki ga zanj opravijo pomočniki. Pri tem se mu dohodek v dolgem obdobju 10 let po nesreči ni zmanjšal, temveč celo povečal. Da bi kljub temu utrpel izgubo zaslužka, ker bi se njegovo poslovanje povečalo še bolj, če bi lahko več kot 4 ure opravljal delo polaganja talnih oblog, tožnik ni uspel utemeljiti. Okoliščin - tj., katera so tista napredovanja, ki bi jih kot podjetnik še dosegel, a mu jih preprečuje delovna omejitev pri polaganju - ni niti konkretizirano zatrjeval, še manj jih je nadpolovično verjetno izkazal.
Teza tožnika, da sme sodišče na izvedenčevo pobudo izvesti le tiste dodatne dokaze, ki jih je stranka predlagala že pred tem, ni smiselna in ne izhaja iz sodne prakse. T. i. razjasnjevalna dolžnost izvedenca je predpisana prav zato, ker utegne šele strokovni pogled izvedenca pokazati, da je treba za izpolnitev njegove naloge dognati še kaj, česar stranki prej upravičeno nista vedeli, ker takšnega strokovnega uvida nimata.
Sodišče prve stopnje je prav odmerilo razmerje med učinkovitostjo sodnega varstva in pravico tožnika do izjavljanja pri dokazovanju z izvedencem v tem 13 let trajajočem postopku, ko na zadnjem naroku, na katerem je bila izvedenka ustno zaslišana, tožniku ni podelilo dodatnega roka za "dodatne pripombe" na ustno podano mnenje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00086761
ZKP člen 450b, 450b/2, 499, 499/1, 499/2. KZ-1 člen 17, 74, 75, 75/1, 75/5, 186, 186/5.
sporazum o priznanju krivde - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - član hudodelske združbe - izvedba dokaznega postopka - načelo iskanja materialne resnice - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
Medtem ko so morala prvostopenjska sodišča pred uveljavitvijo novele ZKP-K (z začetkom veljavnosti dne 15. 5. 2012) tudi za primer obdolženčevega priznanja krivde izvajati še druge dokaze, saj jih niti popolno priznanje krivde ni odvezalo dolžnosti izvedbe celotnega dokaznega postopka, po uveljavitvi novele ZKP-K sodišče prve stopnje v primeru sprejema sporazuma o priznanju krivde, ki ga obtoženi sklene z državnim tožilcem, nadaljnjega dokaznega postopka ni več dolžno izvajati. Sprejetju sporazuma o priznanju krivde za obtoženega tako sledi zgolj skrajšani oziroma poenostavljeni postopek, ko prvostopenjsko sodišče izvede le še narok za izrek kazenske sankcije, na katerem pa ne ugotavlja več dejstev in okoliščin priznanega kaznivega dejanja, marveč na podlagi prostovoljnega, jasnega, popolnega in dokazno odprtega priznanja krivde obtoženemu izreče obsodilno sodbo.
predlog za odpravo pripora - zavrnitev predloga za odpravo pripora - sorazmernost pripora
Res je, kot izpostavljajo pritožniki, da se bliža dan, ko bosta obtožena izpuščena na prostost zaradi prestane zaporne kazni. A zgolj zato v tem trenutku ni moč govoriti o tem, da ponovitvena nevarnost in begosumnost nista podani. Res je tudi, da bi obtoženca teoretično že lahko zaprosila za predčasni odpust, vendar je to zgolj špekulacija, ko ni dvoma, da se za odobritev predčasnega oziroma pogojnega odpusta, kot tudi za zavodske ugodnosti, zahtevajo vsebinski, ne le formalni pogoji. O danosti teh pogojev pa je v tem trenutku preuranjeno govoriti.
Primerjava med dolžino ostanka zaporne kazni in naravo kaznivih dejanj, zaradi katerih sta obtoženca v kazenskem postopku, tj. dejanj, ki ogrožajo premoženje drugih (A. A. in B. B.) ter tudi varnost javnega prometa (A. A.), ob ugotovljeni stopnji nevarnosti ponovitve tudi istovrstnih kaznivih dejanj in nevarnosti pobega obtožencev, še preden bi prestala celotno izrečeno zaporno kazen, tudi po mnenju pritožbenega sodišča pokaže, da razumen čas trajanja pripora ni prekoračen ter da je pripor sorazmeren tudi kot najhujši poseg v osebno svobodo obtožencev. Pripor ima tako še vedno funkcijo varstva poteka oz. dokončanja kazenskega postopka, saj izrečena zaporna kazen vendarle v celoti še ni prestana.
DZ člen 239, 239/2, 239/3, 262, 262/1, 262/2. URS člen 35. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. MKPI člen 12, 12/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - naloge skrbnika - omejitev poslovne sposobnosti - omejitev sklepanja pravnih poslov - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti - zaščita interesov stranke - želje varovanca - splošna svoboda ravnanja - pravica do zasebnega življenja - načelo sorazmernosti - sorazmernost in nujnost ukrepa - udeležba v nepravdnem postopku - okvara sluha - pravica do poštenega sojenja - pravica do osebnega dostojanstva - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - razveljavitev sklepa
V odločbi o postavitvi pod skrbništvo sodišče določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic. Sama postavitev pod skrbništvo ne zahteva nujno omejitve samostojnega odločanja o sklepanju pravnih poslov. V primeru, ko je taka omejitev potrebna, sodišče pri odločanju o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo odloči tudi o omejitvi poslovne sposobnosti.
sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - prerekanje izločitvene pravice - napotitev na pravdo - izločitveni upnik
Četudi pritožnik ni prehodno vložil ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, niti ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, tak ugovor v konkretnem primeru ne predstavlja procesne predpostavke za obravnavanje pritožbe. Vsebina pritožbe se namreč ne nanaša pomanjkljivosti iz prvega odstavka 62. člena ZFPPIPP.
Prodajna pogodba, na kateri je podpis strank notarsko overjen, ni izvršilni naslov. Zato se ne morejo uporabiti posebna pravila o izločitveni pravici, ki temelji na izvršilnem naslovu, določena v 312. členu ZFPPIPP. Uporabi se splošno pravilo 310. člena ZFPPIPP, po katerem se na pravdo napoti izločitvenega upnika, katerega izločitvena pravica je prerekana.
zavarovalna pogodba - zavarovalna premija - vročanje pisanj - osebno vročanje pravni osebi - vročanje pravni osebi na naslovu v registru - sprememba poslovnega naslova - fikcija vročitve - obvestilo o prispelem pisanju - priznana dejstva - nesporno dejansko stanje
Za presojo pravilnosti vročitve dopolnitve tožbe s fikcijo vročitve je odločilen datum, ko je bilo toženi stranki v predalčniku puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju.
Dejstvo, da je tožena stranka po prejemu obvestila o prispelem sodnem pisanju in pred nastopom fikcije vročitve spremenila poslovni naslov, ne vpliva na pravilnost vročitve. Ker tožena stranka pisanja v petnajstdnevnem roku ni dvignila, je fikcija vročitve nastopila s samim potekom petnajstdnevnega roka, in sicer ne glede na to, da je bil en dan pred tem v registru spremenjen toženkin poslovni naslov.
Za pravilnost vročitve s fikcijo v obravnavani zadevi je pravno nepomembno, da tožena stranka pisanja dejansko ni prejela, ker je bilo po poteku roka za dvig pisanja puščeno v predalčniku na njenem prejšnjem poslovnem naslovu in ne na poslovnem naslovu, ki je bil v register vpisan po tem, ko je bilo obvestilo o prispelem pisanju pravilno puščeno v njenem predalčniku na takratnem poslovnem naslovu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSC00085382
ZMZPP člen 48, 58, 58/2, 63, 63/1. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1, 18/3, 359, 365-2, 366.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - krajevna pristojnost izvršilnega sodišča - pristojnost sodišča RS - spor z mednarodnim elementom - oseba s prebivališčem v tujini - zavrženje ugovora - pristojnost v sporu z mednarodnim elementom
Za odločanje o tožbenem zahtevku je podana pristojnost slovenskega sodišča, saj gre v obravnavani zadevi za spor o plačilu obveznosti, ki se nanašajo na uporabo storitev izvajalca gospodarske javne službe, tožnica ima sedež v ..., toženkino nepremično premoženje, iz katerega bo mogoče izvršiti sodbo (v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku), pa je prav tako na območju sodišča prve stopnje (drugi odstavek 58. člena ZMZPP).
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 49, 58, 58-3, 231, 231-3, 232, 232/6, 239, 239/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija upnika - upravičeni predlagatelj - popolno poplačilo terjatve - odločanje o začetku stečajnega postopka - izdaja sklepa - sklep o začetku stečajnega postopka - upravičenje opravljati procesna dejanja - umik predloga za začetek stečajnega postopka - pritožbene novote
Pritožnica ne more uspeti niti s sklicevanjem na tretjo alinejo 2. točke 58. člena ZFPPIPP, po kateri upravičenje upnika opravljati procesna dejanja v glavnem stečajnem postopku preneha, če vse terjatve, ki jih v njem uveljavlja, prenehajo, ker so bile plačane. Če to velja glede zgoraj navedene predlagateljice, je s tem upravičenja za opravljanje nadaljnjih dejanj v tem postopku izgubila ona, vendar začetek stečajnega postopka, ki je sprožil številne pravne posledice (gl. oddelek 5.3 ZFPPIPP), ni več v njenih rokah.
razpravno načelo - nesklepčen tožbeni zahtevek - škoda - premoženjska škoda - obseg in višina škode - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine - materialno procesno vodstvo
Stranka mora v skladu z razpravnim načelom navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP).
NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00085524
ZASP člen 7, 8, 167, 167/1, 167/1-1, 167/1-8. ZPOmK-1 člen 63a, 63a/1, 63a/2, 63a/3-2, 63b, 63b/3. ZIL-1 člen 47, 47/1-b, 47/2, 120a, 120a/1-c, 121, 121/1-a, 121/1-g. Pariška konvencija o o varstvu industrijske lastnine člen 6 bis.
materialna avtorska pravica - predelava avtorskega dela - grafična podoba - avtorsko delo - predelava - ustvarjanje zmede na trgu - kršitev avtorske pravice - kršitev znamke - dejanje nelojalne konkurence - povprečni potrošnik - dobri poslovni običaji - sloveča znamka - prepovedni zahtevek - objava sodbe
Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus ali je v Sporni grafični podobi stopnja intenzivnosti posnemanja v prej naštetih podobnostih takšna, da je v njej zaznavno že obstoječe delo. Povsem identično so v obeh podobah oblikovani naslednji elementi, ki jim je pritožbeno sodišče dalo bistven pomen: cel obraz je prikazan frontalno, obe imata očala, pričeski sta si podobni, lase imata spete v bujno pričesko, zataknjeno kuhalnico, enak prifrknjen nos, enak nasmeh, ki je obrnjen v desno stran obraza, jamica v istem licu, enaka oblika brade, enaki okrogli uhani. Po prepričanju pritožbenega sodišča, ne more iti za naključje, da bi se toženec z oblikovanjem Sporne grafične podobe v navedenih podobnostih tako približal Grafični podobi, ne da bi šlo za njeno posnemanje.
Po naravi stvari so proizvodi strank, torej slaščic namenjeni splošni, širši javnosti in je potrošnik, ki slaščice kupuje povprečni potrošnik. Potrošniki so bili dejansko zmedeni glede izvora blaga predvsem so izrazili razočaranje nad "izdelki tožnikov," ki sta oglaševala le 100% naravne izdelke,izdelki pa so bili manj kvalitetni.
Ob primerjavi Grafične podobe in Sporne grafične podobe se je treba omejiti na primerjavo njune figurativne podobnosti. Tudi ob bolj splošni ("globalni") presoji splošnega vtisa je vidnostna in vsebinska podobnost tolikšna, da je zmeda v javnosti verjetna.
Grafična podoba je slovenska figurativna (slikovna) znamka in je sloveča znamka. Bistveni del znamke je Sporna grafična podoba, ki je posnemanje nedvomno znane Grafične podobe, kar ustvarja zmedo s to znamko.
Objava sodbe je nujna, da se zmanjšajo posledice zmede in zavajanja potrošnikov. S kršitvijo se bo seznanil dovolj širok krog potrošnikov, kar bo imelo predvsem učinek, da se preprečijo druge podobne kršitve.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 40, 40/1. ZPP člen 249.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - osebni pregled - izdelava izvida in mnenja
Sodna izvedenka je za osebni pregled upravičena do nagrade v višini 102,00 EUR, torej zgolj za osebni pregled, ki je trajal 70 minut. V okviru osebnega pregleda ni mogoče upoštevati vpisovanja anamneze in kliničnega statusa (kar naj bi trajalo 120 minut).
pogodba o ustanovitvi služnosti - ustanovitev služnosti s pravnim poslom - solastna nepremičnina - stvarna služnost (vožnja) - osebna služnost - nasprotovanje prisilnim predpisom - ničnost pogodbe - neveljavnost pogodbe - načelo afirmacije pogodb - nedopustna kavza
V primeru ustanovitve stvarne služnosti na solastni stvari je potrebno soglasje vseh solastnikov, medtem ko je posamezni solastnik upravičen ustanoviti služnost užitka oziroma rabe neodvisno od volje preostalih solastnikov, v mejah svojega solastniškega deleža.
začasna odredba - koristi otroka kot pravni standard - ogroženost otroka - tehtanje ustavnih pravic - časovna omejitev trajanja ukrepov - ukrepi po zpnd
Sodišče prve stopnje je tudi upoštevalo, da vsebina začasne odredbe vsebinsko sovpada z ukrepom iz 21. člena ZPND in jo je ob obrazloženem tehtanju ustavnih pravic tudi časovno omejilo.
ZINDPP člen 2, 3, 3/1. ZPIZ-2 člen 100, 100/5. URS člen 14.
izplačilo - dodatek za pomoč in postrežbo - slepota
Opredelitev osebe kot slepe se presoja po medicinski definiciji, ki jo je sprejel Zdravstveni svet na podlagi predloga Razširjenega strokovnega kolegija za oftalmologijo in je povzeta po Svetovni zdravstveni organizacija (WHO), ter se ne upošteva funkcionalen kriterij. Tožnik ne spada v kategorijo slepih, temveč slabovidnih oseb, saj vidna ostrina ni bila nikoli nižja od 5 % oziroma od 0,05. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza z izvedencem tiflopedagogom, ki bi ugotavljal obstoj funkcionalne slepote pri tožniku. Ker je sodišče pridobilo mnenje dveh specialistk za oftalmologijo in se je utemeljeno oprlo na stališče, da je za presojo slepote relevantna le medicinska klasifikacija, ni bilo potrebe za postavitev izvedenca tiflopedagoga (specialni pedagog, ki pridobi izobrazbo na Pedagoški fakulteti), ki je vključen v multidisciplinarno obravnavo oseb s slepoto in slabovidnostjo in se ukvarja s prilagoditvijo okolja (uči jih hoje z belo palico, tipkanja, brajlice).
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - določna opredelitev terjatve kot predmeta izvršbe - zavrženje predloga za izvršbo
Na podlagi določb 40. člena ZIZ mora upnik v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, med drugim, navesti dolžnikovo obveznost (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ) in predlogu za izvršbo priložiti izvršilni naslov (peti odstavek 40. člena ZIZ). V skladu z načelom stroge formalne legalitete sme sodišče izvršbo dovoliti le za izterjavo terjatev, ki izhajajo iz izvršilnega naslova (17. člen ZIZ). V ta namen mora zato ob dovolitvi izvršbe opraviti preizkus, ali terjatev, ki jo uveljavlja upnik, ima podlago v izvršilnem naslovu. Sodišče druge stopnje na načelni ravni soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da lahko sodišče preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom opravi le, če je terjatev (dolžnikova obveznost) v predlogu za izvršbo opredeljena tako, da takšen preizkus omogoča. Vendar pa ob tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na vsebino predloga za izvršbo in vsebino izvršilnega naslova zmotno zaključilo, da v obravnavani zadevi ta pogoj ni izpolnjen. Res je, da so v izvršilnem naslovu stroški upnika odmerjeni v znesku 97,12 EUR in da bi bil upnik zakonske zamudne obresti od tega zneska upravičen zahtevati že od 31. 1. 2012 dalje, v predlogu za izvršbo pa je iz naslova terjatve izvršilnih stroškov uveljavljal le znesek 67,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 11. 2013 dalje. Vendar pa dejstvo, da je upnik v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo za izterjavo nižjega zneska izvršilnih stroškov, kot izhaja iz izvršilnega naslova, in za izterjavo obresti od poznejšega datuma, kot izhaja iz izvršilnega naslova, ne pomeni, da ni omogočen preizkus skladnosti terjatve, ki jo uveljavlja upnik, s terjatvijo, določeno v izvršilnem naslovu. Zmotno je zato stališče sodišča prve stopnje, da bi moral upnik v predlogu za izvršbo v zvezi z izterjevano terjatvijo iz naslova stroškov natančno pojasniti, kako jo je obračunal, in da sicer preizkus predloga za izvršbo po uradni dolžnosti ni mogoč.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 42, 42/1. ZPP člen 249.
stroški izvedenskega dela - dopolnitev izvedenskega mnenja - zahtevnost izvedenskega dela
Ker je sodišče pozvalo izvedenko ekonomske stroke k pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja, kar je terjalo dodatne odgovore, je izvedenka upravičena do nagrade za opravljeno izvedensko delo.
Zakaj bi naj pisna dopolnitev bila izjemno zahtevna, v stroškovniku ni pojasnila niti izvedenka niti slednje ne izhaja iz sklepa sodišča prve stopnje. Tudi sicer pritožbeno sodišče ugotavlja, da pisna dopolnitev po zahtevnosti, ki jo je ocenjevalo v objektivnem smislu glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj, ne odstopa od povprečja.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00085508
SZ-1 člen 103, 103/3. ZD člen 145, 145/1. OZ člen 603. SPZ člen 72.
zahtevek za izpraznitev stanovanja - neplačevanje najemnine in stroškov - odpoved najemne pogodbe - skupnost dedičev - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - neutemeljen tožbeni zahtevek
Dediči do delitve upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Posamezen dedič sicer lahko zahteva izpolnitev določenih obveznosti, a v korist celotne skupnosti dedičev.
Tožnica v svojem imenu in za svoj račun ni bila upravičena zahtevati izpolnitve zapadlih obveznosti, opomin zato ni bil v skladu s tretjim odstavkom 103. člena SZ-1, zato tudi odpoved pogodbe za stanovanje ni bila utemeljena. Enako velja za garažo.