OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085749
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 23, 24, 24/1, 24/1-4. ZPotK člen 21, 21/3.
pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - pojasnilna dolžnost banke - dobra vera - načelo vestnosti in poštenja - retroaktivnost - grozeča težko nadomestljiva škoda - reverzibilnost začasne odredbe - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe
Iz toženkinih ugovornih trditev ne izhaja, da bi tožnika opozorila na bistvene nevarnosti kredita. Zato v tej fazi postopka (še) ni treba izvesti dokaza z zaslišanjem priče, predlagane v dokaz teh navedb.
zahteva družbenika za informacije - vpogled listin - konkurenčna dejavnost - kršitev družbenega interesa
Ugotovljeni spori med strankama so gotova dejstva in priznanje predlagatelja, da si prizadeva za interese konkurenčne družbe, kažejo na uporabo informacij v korist konkurenčne družbe. Najbolj tipičen primer obstoja subjektivne zavrnitvene predpostavke je uporaba informacije v korist konkurenčne družbe. Ukvarjanje s konkurenčno dejavnostjo nakazuje na možnost, da je bila zavrnitev vpogleda utemeljena.
Glede na to, da predlagatelj zadržuje posest osnovnih sredstev v lasti nasprotne udeleženke in jih ne uporablja v korist nasprotne udeleženke, je realno pričakovati, da bo za potrebe konkurenčne družbe uporabil tudi informacije, katerih pridobitev zahteva.
preživnina za mladoletnega otroka - sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - preživninska zmožnost staršev - premoženjsko stanje preživljalca - preživninske potrebe otroka - povečane potrebe otroka - naknadno spremenjene okoliščine - porazdelitev preživninskega bremena
Vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Potrditi je treba nasprotnemu udeležencu, da morajo biti spremembe potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca bistvene.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/3. ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 135, 140, 178. ZPIZ-1 člen 194. Pravilnik o delovni knjižici (1990) člen 15.
sorazmerni del starostne pokojnine - računanje zavarovalne in pokojninske dobe - gostota pokojninske dobe - mednarodni sporazum o socialni varnosti
Ker je tožnik dopolnil zavarovalno dobo po zakonodaji Republike Slovenije in Bosne in Hercegovine, se na podlagi določbe prvega odstavka 20. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino pri uveljavitvi, ohranitvi ali ponovni pridobitvi pravice do dajatev ti seštejeta, če se ne nanašata na isto obdobje. V kolikšni meri in kako se upošteva zavarovalna doba, pa določa zakonodaja pogodbenice, v kateri je zavarovanec dopolnil to zavarovalno dobo.
nenavzočnost na glavni obravnavi - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi
Ob tem, ko je bilo obdolžencu vabilo izkazano za naroke dne 26.3.2024, 3.9.2024 in tudi 19.12.2024, pa obdolženec neupravičeno ni pristopil na nobenega, kar tri prisilne privedbe pa niso bile realizirane, ker ga niso našli (dne 25.4.2024, 21.3.2025 in 28.3.2025), tudi po oceni pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da se obdolženec vabilom sodišča zavestno in načrtno izogiba z namenom izogniti se predmetnemu kazenskemu postopku. Tako ne držijo navedbe zagovornika, da razlogi za odreditev pripora še niso podani. Iz obvestila PP ... z dne 6.5.2024 (l. št. 85) izhaja tudi, da so policisti ob iskanju obdolženca govorili z njegovo mamo, ki ni vedela, kje se nahaja, ko ga je poklicala in dala telefon policistu pa obdolženec policistu ni želel podati svoje trenutne lokacije, kar še dodatno kaže na njegovo očitno izmikanje predmetnemu postopku.
plačilni nalog za plačilo sodnih taks - rok za ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog
Plačilni nalog je bil tožencu na podlagi 142. člena ZPP vročen dne 4. 11. 2024, kar pomeni, da se mu je 8 dnevni rok za ugovor iz 34. a člena ZST-1 iztekel 12. 11. 2024. Toženec je ugovor zoper plačilni nalog vložil dne 30. 12. 2024, kar je prepozno, zato je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno zavrglo kot prepozen.
ZDR-1 člen 9, 13, 17, 17/3, 62, 62/6, 137, 137/1, 200, 200/3, 202. ZUTD člen 167. OZ člen 619, 648. ZZVZZ člen 31. ZDSS-1 člen 41, 41/5. URS člen 2, 3, 25, 33, 74. ZPP člen 2, 8, 185, 185/1, 206, 206/6, 339, 339/1, 357.
poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - obstoj delovnega razmerja - sodba SEU - prikrajšanje delavca za pravico - posredovanje delavcev drugemu uporabniku
Poslovno sodelovanje med A. d. o. o. in toženko je temeljilo na podjemni pogodbi, ki pa se ni izvajala na način, kot ga določajo členi od 619 do 648 OZ. Družba A. d. o. o. ni opravljala (luško prekladalnih in drugih) storitev, ampak je delavce (tudi tožnika) napotila na delo k toženki. Formalna tožnikova delodajalka (A. d. o. o.) je po vsebini opravljala dejavnost zagotavljanja dela drugemu delodajalcu (toženki), čeprav za tovrstno dejavnost ni izpolnjevala zakonsko predpisanih pogojev, ki jih določa 167. člen ZUTD. Z zagotavljanjem dela s posredovanjem delavcev se zato ne bi smela ukvarjati, toženka pa takšnega dela ne bi smela sprejemati.
Pogodbeno razmerje tožnika z A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegova dejanska delodajalka je bila toženka, pri čemer formalna pogodba o zaposlitvi nima prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu.
Neutemeljeno je sklicevanje pritožbe na odločitev SEU v zadevi Daimler AG (C‑232/2020). Odgovor SEU se namreč nanaša le na podlago, ki izhaja iz prava Evropske unije, ob upoštevanju dejanskega stanja v zadevi, v kateri je bil delavec zaposlen pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, pri čemer ni šlo za vprašanje, ali agencija ni imela dovoljenja, temveč za vprašanje sankcioniranja zaposlitve, ki ni več začasna. Države članice lahko delavcem v zakonodaji, kolektivnih pogodbah in preko sodne prakse zagotovijo večjo zaščito, kot izhaja iz Direktive 2008/104/ES. Ker odločitev v obravnavani zadevi temelji na ugotovljeni zlorabi posredovanja delavcev, je neutemeljeno tudi sklicevanje na odločitev SEU v zadevi Manpower (C-35/70), ki obravnava problematiko čezmejnega opravljanja storitev na področju socialne varnosti.
ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1. ZPP člen 272.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Upoštevaje dejstvo, da je toženec pričel z prodajo nepremičnine, ki je predmet tožbenega zahtevka, je tožnica v konkretnem primeru izkazala nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - določitev primerne preživnine - sprememba otrokovega osebnega imena
Glede na povedano, sodišče druge stopnje ne vidi utemeljenega razloga, da ne bi sledilo nekoliko obširnejšim stikom mld. A. A. z mamo (strnjeno 1 dan več), sodišče prve stopnje pa za svojo drugačno odločitev tudi ni navedlo nobenega argumentiranega razloga.
Pri oceni potreb preživninskih upravičencev ne gre za matematične seštevke posameznih stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen je primeren znesek, ki zadostuje za ustrezno materialno blaginjo otrok.
ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 277, 277-1, 377, 377/3, 429.
zavrženje obtožnega predloga - razveljavitev sklepa - oškodovanec kot tožilec - predlog za izločitev sodnika - poizvedbe v zvezi s pritožbenimi navedbami
ZKP v 6. točki prvega odstavka 39. člena določa, da sodnik oziroma sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. V obravnavani zadevi sodnik, ki je v zadevi odločal, ni predlagal svoje izločitve, stranki pa mora biti pravica, da zahteva izločitev sodnika, zagotovljena. Ker v obravnavani zadevi oškodovanec kot tožilec ni bil seznanjen s tem, kdo bo zadevo obravnaval, preden je bilo o njej odločeno, je pritožbeno sodišče pritožbi njegovega pooblaščenca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
V nadaljnjem postopku bo zahteva za izločitev sodnika D. D., navedena v pritožbi zoper izpodbijani sklep in dodatno v izjavi na odgovor predsednice sodišča Okrajnega sodišča v Ljutomeru, ki jo je podal njegov pooblaščenec, predložena predsedniku sodišča, ki bo o zahtevi izvedel postopek in o njej odločil, po odločitvi predsednika sodišča pa bo sodišče prve stopnje ponovno opravilo preizkus obtožnega predloga.
Po preučitvi procesnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da so predloženi plačilni nalogi opremljeni s klavzulami o pravnomočnosti. K plačilnemu nalogu MOR Kranj, Pn 06113-2483/2024 z dne 18. 12. 2024, je priloženo tudi pooblastilo, s katerim je storilec pooblastil svojega delodajalca, da v njegovem imenu oziroma namesto njega "prevzame poštno pošiljko za kazen pod št. 55374767". Priložena je tudi vročilnica, iz katere izhaja, da je bila ta odločba tako dne 20. 12. 2024 vročena A. s.p. (za B. B.). Iz plačilnega naloga PPP Celje, številka 5010102162930/2024 z dne 20. 6. 2024, izhaja, da je bil storilcu vročen 20.6.2024, na plačilnem nalogu pa se nahaja tudi storilčev podpis. Pravnomočen je postal 29. 6. 2024. Iz plačilnega naloga PP Domžale, številka 5010104152134/2025 z dne 16. 2. 2025, pa izhaja, da mu je bil vročen 16. 2. 2025 in da se storilec ni želel podpisati, saj pravi, da bo ostal brez službe, vročen pa mu je bil v roke ob 22.25 uri na naslovu L. ... . Pravnomočen je postal 25. 2. 2025. Pritožbene trditve, da storilec navedenih PN ni prejel, da mu niso bili vročeni skladno z zakonom in da zato nobena od odločb še ni pravnomočna, se vsled navedenemu izkažejo za neutemeljene.
grožnja - predlog za pregon - oškodovanec - smrt oškodovanca
Pritožbeni senat se pridružuje prevladujočim stališčem tako v kazenskoprocesni teoriji kot v sodni praksi, da je bila v procesni situaciji smrti oškodovanca (ki ni stranka, torej subsidiarni tožilec ali zasebni tožilec) v teku kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja, katerega domnevni storilec se preganja na predlog (t. i. predlagalni delikti), presežena rigorozna razlaga 55. člena ZKP, iz katere bi bilo moč sklepati, da morajo v tem členu opredeljeni upravičenci v roku treh mesecev po oškodovančevi smrti podati izjavo, da nadaljujejo postopek, sicer se postopek ne sme nadaljevati.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - odgovor na ugovor - odločitev o ugovoru - odgovor dolžnika - pravočasnost vloge - dolžnikova pravica do izjave
Ne drži, da je upnik v predlogu za izvršbo (ki je bil nenazadnje vložen na predpisanem obrazcu) zatrjeval, da mu dolžnik nepremičnine ni izročil. Takšne navedbe upnik v predlogu za izvršbo ni nikjer podal. V tem delu je podana protispisnost. Dožnikova vloga ni bila prepozna, saj je upnik šele v odgovoru na dolžnikov ugovor podal dejstva v zvezi z neizročivijo nepremičnine oziroma nepravilno izročitvijo le-te, t.j., katerih listin mu naj vse dolžnik ob primopredaji ne bi izročil oziroma so bile te listine nepopolne (torej trditve, na katere je opiral predlog za izvršbo). Na odgovor na upnikov odgovor na ugovor je dolžnik tako imel pravico odgovoriti.
oddaja v vzgojni zavod - vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike - strokovni center
V skladu z ZOOMTVI se otrok in mladostnik namesti v strokovni center, ki na določenem območju usklajuje sodelovanje strokovnih centrov. Sodišče z odločbo o namestitvi odloči o izreku vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni zavod ter določi strokovni center, ki na določenem območju usklajuje sodelovanje strokovnih centrov (drugi odstavek 8. člena ZOOMTVI).
Gre za strokovno vprašanje namestitve otroka znotraj strokovnega centra.
38. člen ZZK-1 nalaga posredno upoštevanje predkupne pravice, ko gre za kmetijska zemljišča (Zakon o kmetijskih zemljiščih omogoča vknjižbo šele po tem, ko predlagatelj pridobi ustrezno odločbo upravne enote o odobritvi pravnega posla - 22. člen). Listin, ki bi izkazovale, da je bila fizična oseba kot predkupni upravičenec o nameravani prodaji glede drugih nepremičnin ustrezno obveščena, ZZK-1 za vpis ne zahteva.
Pritožnika sta po sklepu o dedovanju D 193/2022 dediča po pokojnem dolžniku. Sodišče prve stopnje je zato ob uporabi 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pravilno nadaljevalo izvršilni postopek zoper njiju.
vznemirjanje lastninske pravice - vznemirjanje - prepoved ravnanj, ki pomenijo vznemirjanje - standard obrazloženosti - obrazloženost odločitve o stroških
Tožnika nista uspela dokazati svojih zatrjevanj, da bi besedni prepir in geste toženca preseglo okvir izven katerega bi dejanje toženca bilo mogoče šteti za vznemirjanje v smislu določila 99. člena SPZ. Torej, da bi si hotel prisvojiti kakšno pravico, ki pripada zgolj tožnikoma, da bi šlo za trajno ali ponavljajoče se vznemirjanje, da bi tožnika s svojimi dejanji kritičnega dne oviral pri izvrševanju njune lastninske pravice oziroma, da so dejanja toženca dosegla stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih.
sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - fikcija vročitve - vročanje samostojnemu podjetniku - vročanje na naslov iz registra - vročilnica kot javna listina
Pravilno izpolnjena vročilnica (povratnica) je javna listina v smislu določb 224. člena ZPP, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. To domnevo je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost vročilnice, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
Zgolj z golim zanikanjem prejema pošiljke in navedbami o siceršnjem rednem spremljanju prejete pošte ter predlaganim lastnim zaslišanjem zakonske domneve o resničnosti v javni listini potrjenih dejstev ni mogoče ovreči.
Pritožbeno sodišče pa tudi tokrat soglaša z zaključki prvostopnega sodišča, da je izvrševanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki je bil izrečen A. A. in ki se sedaj nahaja v Enoti za forenzično psihiatrijo, Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra, še vedno potrebno. Na podlagi v izpodbijanem sklepu izpostavljenega izvedenskega mnenja je namreč prvostopno sodišče utemeljeno zaključilo, da je A. A. nevaren za okolico in da je nevarnost ponavljanja hudih kaznivih dejanj mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v Enoti za forenzično psihiatrijo, Oddelka za psihiatrijo UKC. Da bi sodišče prve stopnje odpravilo varnostni ukrep, za kar se smiselno zavzema pritožba, bi bila ključna ugotovitev, da je pri obsojencu odpravljena nevarnost, da bi na prostosti storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje, kar pa pri A. A. ni bilo ugotovljeno. Kar se tiče pritožbenih navajanj, da so glede na zaključke izvedenskega mnenja zaprte vse možnosti, da bi obsojeni predčasno zapustil forenzično psihiatrijo in bil nameščen v SVZ pa je poudariti, da je namen varnostnega ukrepa zdravljenje in varstvo storilca kaznivega dejanja in da je Enota za forenzično psihiatrijo na Oddelku za psihiatrijo UKC pristojna tudi za varstvo in ne le za zdravljenje, A. A. pa zaradi že opisane nevarnosti, da bi storil kakšno hudo kaznivo dejanje, tudi ni mogoče namestiti v SVZ, kjer gre le za zdravstveni zavod, kot je bilo to sicer vse že obrazloženo tudi v sklepu pritožbenega sodišča z dne 13. 9. 2023, in kot je to obsežno pojasnilo tudi prvostopno sodišče v točkah 10 do 13 izpodbijanega sklepa, kjer je z razlogi, s katerimi soglaša tudi pritožbeno sodišče obrazloženo, zakaj trenutno ni možna namestitev obsojenca v SVZ.