upravna izvršba - ukrep veterinarskega inšpektorja - upravna izvršba s prisilitvijo - izvršilni naslov
V postopku za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe organ ne ugotavlja niti ne presoja, ali je izvršilni naslov zakonit. Izključena je možnost izpodbijanja zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, torej dispozitiva odločbe, ki se izvršuje, ker se v izvršbi ne odloča meritorno o upravni zadevi, ki je predmet izvršitve. Zakonitost in pravilnost odločbe, ki se izvršuje, lahko stranka izpodbija v upravnem postopku s pritožbo in z izrednimi pravnimi sredstvi, zakonitost dokončne odločbe pa tudi s tožbo v upravnem sporu.
inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep veterinarskega inšpektorja - zaščita živali - zdravstvena oskrba poškodovane živali - nujni ukrepi v javnem interesu - odvzem živali - skrbnik živali
Iz izpodbijane odločbe, zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 13. 10. 2017 ter poročila veterinarja B.B. z dne 13. 10. 2017 izhaja, da je bila kobila, za katero je bil odrejen prevoz, tako bolna kot poškodovana, zato je prva alineja 17. člena ZZZiv nedvoumno bila podlaga, da se je prevoz kobile na novo lokacijo, po odredbi inšpektorja - veterinarja, lahko izvršil.
V izpodbijani odločbi opisano stanje kobile, ugotovitve inšpektorjev na ogledu ter vsebina izpovedbe oskrbnika živali A.A. izkazujejo, da je tožnik kršil prvo alinejo 7. člena ZZZiv, ki določa, da mora skrbnik živali zagotoviti: bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam, v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji.
Ob dejanski situaciji, ki je narekovala takojšnje ukrepanje zaradi zavarovanja dobrobiti živali, se tožnik ne more sklicevati na postopkovna pravila, ki jih strankam sicer zagotavlja 9. člen ZUP (oziroma 22. člen Ustave). Da pa je dobrobit živali v javnem interesu, pa izhaja iz samega namena ZVMS kot tudi ZZZiv.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - ugriz psa - nevaren pes - vpis v centralni register psov - ograjena parcela - opozorilne table - napačna uporaba materialnega prava
Določba 2. alineje 9. točke 5. člena ZZZiv ne določa, kakšen naj bi bil opozorilni znak na vhodu na ograjeno zemljišče niti tega ne določa noben drug predpis. Zato sodišče meni, da je kot opozorilne znake v smislu prej navedene zakonske določbe treba šteti take znake, ki povprečnega človeka seznanijo, da nedovoljeno vstopa (bodisi sam bodisi v spremstvu živali) na ograjeno zemljišče ter ga seznanijo s pravili morebitnega vstopa. Niti v zakonu niti v drugem predpisu namreč ni podlage za zahtevo tožene stranke, da bi moral opozorilni znak vsebovati obvestilo, da se na drugi strani ograje nahaja pes čuvaj, ki bi lahko bil nevaren ljudem ali živalim, ki bi vstopile na ograjeno zemljišče.
inšpekcijski postopek - imetnik živali - pogoji za premike živali - cepljenje
Ugotovitev, da tožeča stranka ni odobrena ustanova, inštitut ali center, tudi po presoji sodišča zahteva oceno, da je bil izvedeni premik obeh levov nasproten z določbo 4. točke Priloge C, Direktive Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS, kar posledično pomeni, da je bila pravilno uporabljena tudi določba 2. točke prvega odstavka 62. člena ZVMS, ki od veterinarja, ki ob pregledu pošiljke živali oziroma živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, na namembnem mestu ali med prevozom, ugotovi neskladnost živali ali proizvodov oziroma da pošiljka ne izpolnjuje dodatnih jamstev, ki jih je pridobila RS, in če ni ogroženo zdravje ljudi in živali, odredi po posvetovanju s prejemnikom živali oziroma proizvodov ali njegovim zastopnikom oziroma zastopnico enega v tej določbi predpisanih ukrepov, v konkretnem primeru ukrepa iz četrte alineje drugega odstavka tega člena.
Tožnik ne oporeka ugotovitvam, na katerih izpodbijana odločba temelji, da je pasji mladič prenočeval zunaj. Dejstvo je, da je neprerekana navedba toženke, da je bil v času odvzema sneg. Prav tako tožnik ne oporeka ugotovitvam, ki izhajajo iz veterinarskega poročila, da je bil pasji mladič 28. 2. 2018, ko so ga sprejeli v obravnavo, neodziven, negiben in v slabem splošnem stanju ter da je bil podhlajen (njegova telesna temperatura je bila 35,7 stopinj celzija), da je imel blede sluznice, razširjene zenice, upočasnjen pupilani refleks, slabo zaznavno dihanje in utrip, da so bile zadnje okončine neodzivne, prve pa v krču, ter da je bila veterinarska oskrba nujna, sicer bi lahko prišlo do hipotermije, ki vodi v odpoved srca. Že in navedenih ugotovitev, ki jim tožnik, kot rečeno ne oporeka, izhaja, da je tožnik kršil citirano prvo alinejo prvega odstavka 7. člena ZZZiv.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - pooblastila inšpektorja - vstop v prostore
Inšpektor je imel pravico vstopiti na zemljišče oziroma parcele tožnika, da bi vstopil oziroma pregledal tožnikove stanovanjske prostore, pa tožnik niti ne zatrjuje.
Obveznost sosede A.A. izročiti sporna kovčka inšpektorju, kar je nesporno tudi storila, izhaja iz določbe drugega odstavka 19. člena ZIN.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - ugriz psa - nevaren pes - vpis v centralni register psov
Predmet presoje ni vprašanje tožničine odgovornosti pred ali po predmetnem dogodku, ampak ali so izpolnjene z zakonom določene okoliščine, na podlagi katerih se tožničinega psa označi za nevarnega.
ZVMS člen 28, 28/2, 28/3. Uredba (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES člen 11, 11/4.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - živila živalskega izvora - označevanje živil
Točka 5 priloge II Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju krme v promet in njeni uporab, ki se nanaša na hišne živali, je v razmerju do Priloge VII specialnejša, saj se nanaša na ''hišne živali'', medtem ko se Priloga VII nanaša na ''živali ki niso namenjene proizvodnji živil'', prav tako pa je specialnejša od določbe 1. točke poglavja II Priloge VII, na kateri izpodbijana odločitev temelji, saj se ne nanaša le na pse in mačke (hišne živali), ampak tudi na ''kožuharje'', ki ne sodijo med hišne živali.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - ugriz psa - nevaren pes - izjema
Če ne obstaja nobena od omenjenih - izrecno določenih - izjem, je za odločitev v obravnavani zadevi pomembno le, ali je tožničin pes A. ugriznil psa B., saj je že s tem dejstvom izpolnjen dejanski stan iz citirane zakonske določbe oziroma podana (dejanska) podlaga za izpodbijano odločitev.
Sodišče kot nesporno ugotavlja, da sta oba prijavitelja na predmetni javni razpis, torej tožeča stranka in stranka z interesom, na podlagi seštevka točk po posameznih merilih zbrala enako število točk. Tako je tožena stranka v skladu s šestim odstavkom 3. člena Uredbe z dopisom z dne 6. 9. 2017 oba vlagatelja pozvala k predložitvi sporazuma o določitvi območja za Upravno enoto Šentjur pri Celju.
Med tožečo stranko in stranko z interesom je nesporno tekel postopek dogovarjanja z namenom sporazumne določitve koncesijskega območja. V predvidenem roku (30 dni) je bil toženi stranki posredovan seznam razdelitev gospodarstev, nenazadnje pa sta se tožeča stranka in stranka z interesom strinjali z dne 20. 10. 2017 dogovorjeno razdelitvijo koncesijskega območja, kot je bilo določeno v izpodbijani odločbi. Tožeča stranka je pred tem celo sama v dopisu z dne 4. 10. 2017 (podredno) predlagala delitev koncesijskega območja v praktično identičnem razmerju, kot je bilo kasneje določeno. Sodišče pa še ugotavlja, da ob doseženem dogovoru ni bilo napak volje pri katerem od predstavnikov kandidatk in ugovora v tej smeri tožeča stranka tudi ni uveljavljala v tožbi. Tožbeni ugovor, da je tožena stranka postopala nepravilno, je zato neutemeljen.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - ugriz psa - izjema
ZZZiV izčrpno ter določno opredeljuje vse situacije, v katerih ugriz ne pripelje do podelitve statusa nevarnega psa. Povedano drugače: v vseh drugih primerih bi bila opustitev podelittve v nasprotju z izrecno zakonsko ureditvijo.
Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu člen 4. ZVMS člen 5, 6, 77. ZZZiv člen 5, 7, 43. Pravilnik o zaščiti hišnih živali (2009) člen 24.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - skrbnik živali
Odločilne okoliščine, kot izhajajo iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem ogledu, torej izmerjene dimenzije volier in ugotovljeno število živali, nameščenih v vsaki posamični volieri ter v času inšpekcijskega pregleda izmerjena zunanja temperatura (-4,8ºC), brez ogrevanega notranjega prostora zunanjih volier, tudi po presoji sodišča kažejo na to, da pri papigah, ki jih tožnik zadržuje v ujetništvu, niso zagotovljeni pogoji iz 7. člena ZZZiv in petega odstavka 6. člena ZVMS glede velikosti prostora in temperature v povezavi s standardi o bivalnih razmerah in oskrbi, predpisanimi v 4. členu Odredbe o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu, določenimi z minimalnimi pogoji za zagotovitev ustreznih bivalnih razmer v Prilogi B1 tabele 2 Odredbe, ki je sestavni del te odredbe in ki, glede na velikost živali, določa dimenzije notranjega prostora kletke ali voliere, ki mora biti ogrevan, s temperaturo >10ºC.
ukrep veterinarskega inšpektorja - obvezno šolanje psa - nevaren pes
Šolanje nevarnih psov je potrebno zaradi odstranitve nevarnosti, kakršno predstavlja nevaren pes, ki je z ugrizom povzročil poškodbo, ki pa ni bila posebno huda. Zato mora biti program takšnega šolanja ustrezno verificiran, kot izhaja iz drugega odstavka 26.c člena ZZZiv. Glede na to z odločbo naložene obveznosti šolanja nevarnega psa ni mogoče izpolniti drugače, kot da se to šolanje opravi po verificiranem programu. S šolanjem po programu, ki ga je tožeča stranka opravila pri izvajalcu, ki nima potrjenega programa po drugem odstavku 26.c člena ZZZiv, torej tožeča stranka naložene obveznosti ne more izpolniti.
odvzem psa - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Glede na to, da prepozne pritožbe prvostopenjski organ ni zavrgel, jo je pravilno, v skladu s prvim odstavkom 246. člena ZUP, kot prepozno zavrgla tožena stranka.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - lastništvo živali
V obravnavani zadevi tožnica sama navaja, da sta s sestro, ki je na podlagi odločbe z dne 15. 1. 2016 zavezanka kot lastnica psov, lastništvo psov spremenili 2. 4. 2016, kar pa je po izdaji izpodbijanega sklepa in izdaji drugostopne odločbe v obravnavani zadevi ter tudi po vročitvi drugostopne odločbe z dne 24. 3. 2016, in česar sodišče v smislu ugovora nepravilne uporabe materialnega prava oziroma napačno ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi z upravičeno osebo za vložitev pritožbe, torej pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa, s katerim je bila pritožba tožnice zavržena, ne more upoštevati. Sprememba lastnika psa se upošteva od spremembe v registru, ne pa za nazaj.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - vpis v Centralni register psov
Ugriz psa, povzročen drugi živali, je v zadevi nesporno izkazan. S tem pa so že podani zakonsko določeni znaki iz 9. točke 5. člena ZZZiv za opredelitev tožničinega psa kot nevarnega psa. Za takšnega psa velja poseben režim ravnanja. Namen ZZZiv je na eni strani zagotoviti varstvo živali in humano ravnanje z živalmi, po drugi strani pa je namen varovati ljudi in živali pred nevarnimi živalmi. Torej je namen, da se psa, ki je že ugriznil človeka ali žival opredeli kot nevarnega psa in zagotovi posebno ravnanje z njim, da v prihodnje ne bi prihajalo do novih poškodb (preventiva).
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - obvezno šolanje psa - nevaren pes
Inšpekcijski organ je v ponovljenem postopku po odločbi pritožbenega organa ponovno preučil zadevo in upošteval nova dejstva in okoliščine, ki so bila predložena v dokumentih pritožbe in upošteval razloge, zaradi katerih tožnik ni mogel upoštevati odločbe o šolanju psa z dne 26. 3. 2015. Upošteval je tudi zdravstveno stanje psa po 8. 10. 2014, ko je tožnik zaradi bolezni psa obiskal veterinarsko organizacijo, zaradi katere ni bilo mogoče opraviti njegovega šolanja.
ZVMS člen 5, 23, 8. Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane člen 8, 14, 18. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 931/2011 z dne 19. septembra 2011 o zahtevah glede sledljivosti iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta za hrano živalskega izvora člen 3, 3/1, 3/1-8.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - sledljivost živil v vseh fazah pridelave - živila živalskega izvora
Tožena stranka v postopku nikoli ni navedla, da bi morali biti podatki za določitev partije, serije ali pošiljke navedeni na dobavnici, kakor to zmotno navaja tožeča stranka. Tožeči stranki organ tudi ni naložil, da mora sledljivost zagotoviti preko podatkov na dobavnici kakor zmotno meni tožeča stranka, temveč ji je naložil le, da mora v obratu sprejemati samo živila živalskega izvora, ki jih je mogoče povezati s spremnimi dokumenti. Obenem sodišče ugotavlja, da tožeča stranka ne v pritožbi in ne v tožbi de facto ne izpodbija ugotovljenega dejanskega stanja, saj ne izpodbija pravilnosti ugotovitve, da organ dve kontrolirani živili ni mogel povezati s spremnimi dokumenti, ker ob živilu niso bili navedeni ne loti/serije ne datumi uporabe. Obenem tudi ne zatrjuje, da je za obe sporni živili organu naknadno s pomočjo internih veznih dokumentov posredoval zahtevani informaciji glede lota/serije in glede datumov uporabe.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - odvzem psa - skrb za psa
Glede na dejansko situacijo, ko tožnik ni bil v domovini oz. je v tujini za daljše časovno obdobje zaprt, pristojni inšpektor v 3. alineji 43. člena ZZZiv ni imel podlage, da izreče začasni ukrep odvzema živali. Ukrep trajnega odvzema psov je bil izrečen ravno iz razloga, ker za psa ni bilo poskrbljeno, sam tožnik pa zaradi svoje odsotnosti tudi ni mogel zagotoviti, da bo v ustreznem času za živali lahko poskrbel oz. da bi to lahko storil drug v njegovem imenu.