Morebitno nezakonitost razpisnih pogojev je dopustno uveljavljati s pravnimi sredstvi v obliki tožbe zoper odločbo o izbiri koncesionarja. Razpis je le eno od procesnih dejanj, čeprav je v obliki splošnega akta izdan v postopku pred izdajo dokončne odločbe o izbiri koncesionarja. Sodišče v okviru preizkusa zakonitosti izpodbijane odločbe hkrati daje sodno varstvo pravic strank v zvezi z razpisnimi pogoji.
Tožnik je sodno varstvo človekovih pravic zaradi razpisa izkoristil s tem, ko je vložil tožbo (v rednem) upravnem sporu, zoper odločbo o izbiri koncesionarja. Ker je v konkretnem primeru predvideno drugo sodno varstvo (v rednem upravnem sporu), niso izpolnjene procesne predpostavke iz 1. odstavka 4. člena ZUS-1 v zvezi s 157. členom Ustave, zato v isti zadevi ni možno sprožiti hkrati še upravnega spora zaradi varstva ustavnih pravic zoper javni razpis.
ZUS-1 člen 36, 63, 63/1. ZJZP člen 58, 58/5. ZVet-1 člen 66, 66/2, 75. ZGJS člen 32, 33. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 8, 8/1, 8/2. ZVRS člen 21. ZUP člen 224, 224/14.
Koncesijsko razmerje nastane z dnem, določenim s koncesijsko pogodbo, ki se sklene na podlagi pravnomočne odločbe o izbiri koncesionarja. Koncesijo je tožeča stranka pridobila že z izdajo odločbe o podelitvi koncesije, medtem ko se koncesijska pogodba, ki pomeni nekaj drugega kot koncesija, sklene kasneje.
ZVet določa, da vsebuje javni razpis med drugim tudi navedbo o začetku in trajanju koncesije. Ker določa Uredba vsebino javnega razpisa, obstaja tako tudi zakonska podlaga o tem, da sme Uredba določati to, kdaj se sklene koncesijska pogodba in koliko časa lahko traja. Tudi 33. člen ZGJS določa, da koncesijski akt vsebuje tudi začetek in čas trajanja koncesije.
Sklep, ki ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu je le posledica predhodno izdane pravnomočne odločbe. Bistveno je le to, da se je predhodni postopek končal za tožnika neugodno.
Pri sodni presoji sklepa, ki se nanaša zgolj na stroške postopka, ni mogoče ocenjevati navedb, ki se nanašajo na predhodno pravnomočno končan postopek.
ZVet člen 62. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije in o postopku njihove verifikacije in preverjanja člen 23, 23/3.
veterinarska dejavnost - verifikacija veterinarske dejavnosti
Prvostopenjski organ je ravnal nezakonito, ko je izdal odločbo pred potekom roka za odpravo pomanjkljivosti.
Ugotovitev upravnega organa temelji na pravilni uporabi načela proste presoje dokazov. Upravni organ je v postopku pridobil vse v 26. a. členu ZZZiv zahtevane listine, pridobil je tudi izjavo lastnika psa in prič. S tem je bil izveden ugotovitveni postopek, v katerem so bile upoštevane in dokazno ovrednotene prej navedene izjave.
ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - označba psa za nevarnega v centralnem registru psov - zaščita javnega interesa
Upoštevati je treba dejstvo, da gre v zadevi tudi za zaščito javnega interesa, ki je po določbah ZZZiv v tem, da živali (psi) ne ogrožajo drugih živali in ljudi.
ZZZiv člen 26b, 2, 3, 5, 26b, 2, 3, 5. ZIN člen 32, 32. ZUS-1 člen 32, 32.
javna korist - usmrtitev živali - nevarna žival - začasna odredba
Javne koristi v obravnavani zadevi ne predstavlja zgolj izvedba ukrepa usmrtitve psov, zato da psa ne bi povzročila novega napada na človeka s povzročenimi telesnimi poškodbami ali hujšimi posledicami (6. točka 1. odstavka 5. člena, 26.b. člen ZZZiv); ampak javno korist v tej zadevi predstavlja tudi načelo zaščite življenja živali (1. člen ZZZiv) oziroma načelo, da je usmrtitev živali dopustna samo na podlagi utemeljenega razloga (3. člen ZZZiv).
ZVet določa razpon celotne veterinarske dejavnosti in skrbi za živali, umetno osemenjevanje pa je le eno izmed opravil veterinarjev, ki pa v davčnem smislu ni uvrščeno med oproščene dejavnosti v smislu ZPD. Veterinarji s pomočjo osemenjevanja živali skrbijo tudi za zdravje živali in njihovo sposobnost za razmnoževanje, vendar pa je po presoji sodišča pomemben za odločitev v konkretnem primeru davčnopravni vidik, ki ob uporabi standardne klasifikacije dejavnosti uvršča storitev umetnega osemenjevanja med storitve, ki so podvržene plačilu prometnega davka.
ZVet-1 člen 52, 52/4, 52, 52/4. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije, in o postopku njihove verifikacije člen 20, 20.
inšpekcijski postopek
Tudi po presoji sodišča je pravilno stališče tožene stranke glede opredelitve del, ki jih je opravljala AA. Pri tem se je tožena stranka pravilno oprla na določili 20. in 21. člena Pravilnika in štela dela, ki jih je opravljala AA, kot veterinarska opravila. Za ta opravila pa AA ni izkazala izpolnjevanje pogojev po 3. odstavku 21. člena Pravilnika v času inšpekcijskega pregleda 10. 10. 2003. Tožnik tožbi prilaga potrdilo z dne 26. 5. 2004, iz katerega izhaja, da je AA dobila potrdilo o opravljenem strokovnem izobraževanju po programu za veterinarske pomočnike, to pa potrjuje, da v času inšpekcijskega pregleda dne 10. 10. 2003 tega strokovnega izobraževanja delavka še ni opravila, zato je izrečeni ukrep organa prve stopnje pravilen.
Zaradi zgodnjega odkrivanja in preprečevanja prijave kužne bolezni se lahko glede na naravo kužne bolezni in varnosti odredi enega ali več posebnih preventivnih ukrepov, med drugim tudi ugotavljanje vzrokov poginov. Zato je potrebno zagotavljati nepretrgano patoanatomsko diagnosticiranje poginulih in evatniziranih živali, ki jo izvaja Nacionalni veterinaski inštitut v skladu z ZVet-1
V izvršilnem naslovu se odloča o pogojih izvršljivosti odločbe. Takšno odločitev je mogoče posredno izpodbijati tudi s pritožbo, ki se nanaša na samo izvršbo (1. odstavek 292. člena ZUP), saj gre za vprašanje dopustnega začetka prisilne izvršbe in s tem neločljivo povezanega nadaljevanja izvršbe. Izvršljivost takšne odločbe je potrebno presojati po določbah zakona in ne samo po vsebini izvršilnega naslov, pri čemer je potrebno upoštevati določbe 2. odstavka 236. člena ZUP, ki določa pogoje pod katerimi se lahko prisilno izvrši odločba, ki še ni postala dokončna.
ZZUZIS člen 27, 27/1-3. Navodilo za izvajanje preventivnih ukrepov pri klanju bolnih živali, v sili zaklanih živali in pri klanju živali iz hlevov z nepreverjeno ali sumljivo epizootiološko situacijo člen 7.
ukrep veterinarskega inšpektorja
Kadar gre za klanje živali v sili, mora imetnik živali o vsakem zakolu v sili takoj obvestiti pristojno veterinarsko organizacijo in preprečiti drugim osebam pristop do mesta klanja in do zaklane živali. Če uradni veterinar oceni meso zaklanih živali kot zdravstveno neustrezno, ima poleg pooblastil po splošnih predpisih pravico in dolžnost odrediti, da se odvzamejo in neškodljivo uničijo živila in izdelki ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, ki ogrožajo zdravje ljudi, na stroške fizične ali pravne osebe, pri kateri so bila odkrita.
negativna ugotovitvena odločba veterinarskega inšpektorja - ukrep prepovedi proizvodnje živil
Odločba, ki jo upravni organ izda po določbi 45. člena ZVet, je ugotovitvena. V skladu z načelom zakonitosti je, da upravni organ šele v obrazložitvi odločbe navede razloge, zakaj je izdal negativno ugotovitveno odločbo. Visoka stopnja pomena učinkovitega varstva potrošnikov in zdravja ljudi zahteva, da je ukrep določen v 7. točki 125. člena ZVet, po katerem ima veterinarski inšpektor pravico prepovedati proizvodnjo živil, zaradi narave stvari sestavni del načina uresničevanja gospodarske dejavnosti proizvodnje živil (2. odstavek 15. člena v povezavi z določilom 2. stavka 2. odstavka 74. člena URS).