lokalne volitve - postopek za določitev kandidatov - stalno prebivališče v volilni enoti - pravila politične stranke - število članov
Zakon zavezuje politične stranke, da s svojimi pravili uredijo postopek za določanje kandidatov. Kandidatura pritožnika ni bila določena v skladu s pravili stranke, da pri sestavljanju kandidature ne more sodelovati samo en član stranke, pa izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča RS.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - občinski svet - volitve v občinski svet - pogoji za kandidiranje - član občinskega sveta
Zakon o lokalnih volitvah v 51. členu govori o članih stranke, torej o množinski obliki, kar v slovenskem jeziku pomeni, da morajo pri določanju kandidature sodelovati najmanj trije člani, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini, v kateri kandidirajo. V obravnavanem primeru pa je pri določanju navedene kandidature sodeloval samo en član s stalnim prebivališčem v zadevni občini, kar je, glede na navedeno razlago 51. člena Zakona o lokalnih volitvah, premalo.
lokalne volitve - postopek za določitev kandidatov - stalno prebivališče v drugi občini - formalna pomanjkljivost - odprava pomanjkljivosti
Pogoj, da pri določanju kandidata smejo sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivaliče v občini, je materialni pogoj in njegove kršitve ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, zato volilna komisija ne more od predlagatelja zahtevati odprave pomanjkljivosti.
ZLV člen 48, 109, 109/3. ZVDZ člen 43, 43/3, 56, 56/2. URS člen 43.
volitve - kandidatura za volitve za člane svetov krajevnih skupnosti - seznam kandidatov
OVK je pravilno ugotovila, da sicer pravočasno vloženi seznam kandidatur (to je lista kandidatov) ni določen v skladu z zakonom, ter je zato seznam kandidatur utemeljeno zavrnila.
OVK je pravilno ugotovila, da je predlagateljeve kandidate za člane sveta KS veljavno s svojimi podpisi določilo le osem volivcev, v skladu s tretjim odstavkom 109. člena ZLV pa bi jih moralo najmanj deset.
V obravnavani zadevi je vprašanje, ali je na predmetnem zemljišču dovoljena gradnja objekta, ki ga OPN opredeljuje kot stavbo tipa NV, neposredno povezano tudi z dovoljeno velikostjo oziroma zmogljivostjo objekta (ki je po OPN vezana na tip objekta), in s tem z vplivi tega objekta na sosednje nepremičnine. Zato OPN po presoji sodišča z določitvijo minimalne površine zemljišča za določeno vrsto objekta varuje interese lastnikov sosednjih nepremičnin v enakem pogledu, kot npr. z določitvijo minimalnih odmikov ali največje višine oziroma etažnosti. Razlaga, po kateri bi bilo mogoče za vrzel šteti tudi zemljišče, na katerem je v času veljavnosti OPN že stal (ali stoji) legalno zgrajen objekt, bi bila zato po presoji sodišča v nasprotju z namenom normodajalca, kot je izražen v strateškem delu OPN oziroma bi celo omogočala obid veljavne ureditve.
državni pravobranilec - disciplinski postopek - disciplinski ukrepi - disciplinska sankcija
Po ureditvi v 65. členu ZDPra je mogoče sankcijo razrešitve funkcije državnega pravobranilca izreči samo za tam izčrpno naštete disciplinske kršitve, kar pa ne pomeni, da zakon za iste kršitve ne bi omogočal izreka drugih, milejših disciplinskih ukrepov.
ukrep občinskega inšpektorja - predlog za odložitev izvršitve - pogoji za odlog - pravni interes
Vloženo pravno sredstvo predstavlja formalni procesni pogoj za odlog izvršbe, vsebinski pogoj za odlog pa je verjetno izkazana nepopravljiva škoda. Presoja vsebinskega pogoja za odlog izvršbe je mogoča le do odločitve o vloženem pravnem sredstvu, zato odlog upravne izvršbe lahko učinkuje le do odločitve o vloženem pravnem sredstvu zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov. Z odločitvijo o pravnem sredstvu zato preneha pravni interes za presojo zakonitosti zavrnitve predloga za odlog upravne izvršbe.
ZVDZ člen 56, 56/2. ZLV člen 51, 72. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-2-5.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - ime liste kandidatov - pomanjkljivosti - poziv na odpravo pomanjkljivosti - pomanjkljiva obrazložitev
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj tožena stranka meni, da je napaka v kandidaturi tožeče stranke, ki jo je ugotovila tožena stranka - to je nespoštovanje postopka, določenega s pravili politične stranke - takšna, da je ni mogoče obravnavati zgolj kot formalno pomanjkljivost, in zaradi katere bi tožena stranka morala uporabiti določilo drugega odstavka 56. člena Zakona o volitvah v Državni zbor, ampak zgolj implicitno iz odločbe izhaja, da je tožena stranka štela, da gre za vsebinsko pomanjkljivost, ki je predlagatelj kandidature ne bi mogel odpraviti v roku 3 dni.
Pri obeh obravnavanih vozilih je prišlo do spremembe lastništva pred potekom treh let od prve registracije. Prepoved odtujitve vozila pred potekom treh let od prve registracije izhaja tako iz določb (točke 4f) Javnega poziva kot iz 4. člena pogodbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne pomoči. Izjema je v Javnem pozivu oziroma v pogodbi določena in torej prenos lastništva dovoljen le za primer, če se prekine pogodba o finančnem lizingu na način, da postane prejemnik pomoči lastnik vozila. Kar pa se v primeru obravnavanih dveh vozil ni zgodilo in je zato zadevno transakcijo sale and lease back, ki je pripeljala do spremembe lastništva vozil in do njihove ponovne registracije, šteti za kršitev pogojev poziva in pogodbenih določil. Določbe poziva so jasne in že omenjene ne dopuščajo nobene izjeme: do odtujitve vozila ne sme priti prej kot po treh letih od prve registracije. Kar po eni strani preprečuje preprodajo vozil in po drugi strani možnost zlorabe, zlasti morebitnega izigravanja pogojev, ki jih mora izpolnjevati prejemnik pomoči za udeležbo v postopku poziva.
ZDDV-1 člen 62, 63, 66. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZDDPO-2 člen 29, 29/2, 55a.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka pravnih oseb - dohodnina - plovilo - nakup plovila - gospodarska raba - dejanska raba - odbitek vstopnega DDV - osnovna sredstva - davčno (ne)priznani odhodki - stroški za privatno življenje - investicijska olajšava
Tožnik je izpolnil zgolj formalne pogoje v smislu registracije plovila za gospodarski namen in registracije dejavnosti oddajanja plovila v najem, ni pa z izdajo le petih računov v obdobju med 2011 in 2015, od katerih so bili trije izdani poslovodji in edinemu družbeniku tožnika, v skupni vrednosti 6.350,00 EUR neto in nekaj komunikacijami o možnosti najema predmetnega plovila dokazal dejanskega opravljanja dejavnosti oddajanja predmetnega plovila v najem, in sicer niti v trenutku spornega odbitka vstopnega DDV junija in julija 2011 niti kasneje do prodaje predmetnega plovila. Vprašanje, ali je bila dejavnost opravljana ali ne, pomeni pravno kvalifikacijo ugotovljenih dejstev (nato pa na osnovi te pravne kvalifikacije sledi izpeljava pravne posledice) in s tem uporabo prava, za to pravno kvalifikacijo pa je pristojen organ, ki v zadevi odloča, oz. sodišče.
Plovilo se ne more šteti za opremo po SRS, ker tožnik s plovilom ni opravljal dejavnosti. Temeljno pravilo vzročne povezanosti pri priznavanju odhodkov in drugih načinov zmanjševanja davčne osnove velja tudi v primeru investicijske olajšave, SRS pa določa, da je kot opredmeteno osnovno sredstvo pripoznano med drugim tisto, ki se uporablja pri dajanju v najem, česar pa tožnik ni opravljal, temveč je po izdanih računih sodeč opravil le nekaj občasnih in enkratnih oddaj v najem, zato mu po izpodbijani odločbi plovilo utemeljeno ni bilo pripoznano kot opredmeteno osnovno sredstvo in oprema, posledično pa tudi ne uveljavljana olajšava.
lokalne volitve - lista kandidatov - obvezne sestavine odločbe
Izpodbijani akt ima naravo odločitve v javnopravni zadevi iz 4. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). To pomeni, da je treba pri njegovi izdaji smiselno upoštevati določbe ZUP.
Izpodbijani akt nima obrazložitve. Tožena stranka razloge za odločitev navaja v odgovoru na tožbo, vendar odgovor na tožbo ni sestavni del odločbe.
ZBPP člen 12, 12/2, 13, 13/1, 13/2. ZSVarPre člen 20, 21, 21/1, 21/2, 22, 23. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
Tožnik navaja, da je v relevantnem obdobju ostal brez rednega periodičnega dohodka, nekateri od dohodkov, ki jih je upoštevala toženka, pa da se ne nanašajo na relevantno obdobje oziroma imajo glede na tožbene navedbe naravo priložnostnih ali občasnih dohodkov. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi se toženka do teh okoliščin, ki utegnejo biti po navedeni zakonski ureditvi odločilnega pomena za odločitev v zadevi, kakorkoli opredelila oziroma da bi jih sploh ugotavljala, iz upravnega spisa pa tudi ne izhaja, da bi tožniku kakorkoli omogočila, da se opredeli glede narave ugotovljenih dohodkov.
Določanje kandidatov je volilno opravilno. Za formalno pomanjkljivost kandidatnih list gre takrat, ko ni treba izvesti novih opravil v kandidacijskem postopku. V primeru, ko kandidatki nista razporejeni izmenično po spolu, kot to zahteva 70.a člen ZLV, ne gre za takšno vsebinsko napako oz. nepravilno sestavljeno listo kandidatov, ki je glede na roke za izvedbo volilnih opravil ne bi bilo mogoče odpraviti.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - kandidatna lista - zastopanost kandidatov po spolu - odločanje volilne komisije - zavrnitev liste kandidatov
V obravnavani zadevi ni sporno, da je predlagatelj A., z imenom liste A., za člane občinskega sveta Občine Laško v volilni enoti št. 2, na kandidatno listo uvrstil 8 kandidatov, tri ženske in pet moških, kar pomeni, da pripada ženskem 37,5% kandidatur, moškim pa 62,5% kandidatur, kar med strankama tega spora ni sporno, zato je bila po presoji sodišča odločitev tožene stranke, da predlagatelj liste kandidatov za člane Občinskega sveta v volilni enoti 2 ni določil skladno z določbo 70.a člena ZLV pravilna.
lokalne volitve - lista kandidatov - formalna pomanjkljivost
Ko ne gre za očitno vsebinsko pomanjkljivost v smislu 56. člena ZVDZ, mora biti utemeljitev glede tega, za kakšno pomanjkljivost gre, obvezna sestavina obrazložitve, ki jo mora vsebovati zavrnilni akt občinske volilne komisije iz prvega odstavka 56. člena ZVDZ.
Glede na to, da drugi odstavek 72. člena ZLV med obvezne sestavine ne uvršča tudi zapisnika o delu volilne komisije politične stranke ali o imenovanju članov volilne komisije, bi morala toženka predlagatelja pozvati, da se do očitane kršitve opredeli oziroma da predloži morebitne dodatne dokaze, iz katerih bi bilo razvidno, ali je bila na volilnem zboru Občinskega odbora B. A., ki je bil sklican za dne 8. 10. 2018 ob 19.30 uri, imenovana volilna komisija skladno z 62. členom Statuta B. Šele po tako dopolnjenem postopku bi namreč po presoji sodišča toženka mogla z gotovostjo sprejeti odločitev o tem, ali je pritožnica kršila določbo 51. člena ZLV.
Šlo je za tako imenovano "formalno pomanjkljivost". Zato bi toženka po presoji sodišča morala uporabiti določbo drugega odstavka 56. člena ZVDZ.
davek od dohodkov pravnih oseb - ocena davčne osnove - posredniška pogodba - posojila - povezana družba - računi - rok za izdajo odločbe - pravica do informacije
Rok za izdajo odmerne odločbe v davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki ga določa drugi odstavek 141. člena ZDavP-2, je inštrukcijske in ne prekluzivne narave. Navedeni rok tudi ni materialni, temveč procesni rok. Davčni organ mora zato tudi po poteku tega roka izdati davčno inšpekcijsko odločbo. Namen tega roka je, da se zaradi zahtevnosti inšpekcijskih postopkov zagotovi daljši rok za izdajo odločbe, kot ga določa splošna ureditev v 222. členu ZUP in ne, da bi odločbe po poteku roka sploh ne bilo več mogoče izdati.
Izkazani so stiki med tožečo stranko in njenimi zaposlenimi s proizvajalci blaga v Indiji in na Kitajskem ter prejem blaga neposredno od tujih proizvajalcev. Računi za blago so izdani s strani posredniških družb, pri čemer je že njihova vsebina pomanjkljiva, predvsem pa je cena blaga na računih bistveno višja od cene, ki je izkazana na računih kitajskih oziroma indijskih proizvajalcev. Zato so stroški za blago bistveno višji in s tem nižja davčna osnova ter nižji obračunani in plačani davek od dohodkov pravih oseb. Ker pri računih, izdanih s strani posrednikov, ni zaznati drugega cilja kot povečanje stroškov in znižanja davčne osnove, se odhodke iz tega naslova utemeljeno šteje za poslovno in s tem davčno nepotrebne ter obenem na podlagi računov, ki so bili izdani na Kitajskem in v Indiji in s tem na podlagi dejanskih stroškov opravi ocena davčne osnove kot podlaga za davčno odmero.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka DDV - odvzem pravice - ugovor zastaranja - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Tožnik v pritožbenem postopku ni bil seznanjen s sklepno ugotovitvijo tožene stranke, da dvigalo LIV 1175 ni bilo uporabljeno za namene tožnikovih obdavčenih transakcij in da zato ni izpolnjen 3. od navedenih pogojev za odbitek vstopnega DDV po obravnavanem računu, ki je drugačna kot se ugotavlja v odločbi prve stopnje. Tožniku torej ni bila dana možnost, da se o ugotovitvi izjavi in predloži dokaze o resničnosti svojih trditev.
Dejanske ugotovitve ne utemeljujejo zavrnitve pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi predhodno navedenega 4. pogoja, torej sklepa, da je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje v transakcijah, ki so del utaje DDV. Zavezancu je treba v primeru, če z objektivnimi dejavniki na njegovi strani ni mogoče dokazati, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje v poslih, katerih namen je pridobiti davčno ugodnost, priznati pravico do odbitka vstopnega DDV.
lokalne volitve - lista kandidatov - stalno prebivališče kandidata - zastopanost kandidatov po spolu
Sporna lista kandidatov predlagatelja A. za volitve članov Občinskega sveta Občine zaradi ugotovljene kršitve določbe 68. člena Zakona o lokalnih volitvah pri kandidatki B.B. ni zadostila zakonskemu pogoju, ki terja, da mora imeti vsak izmed kandidatov v volilni enoti, v kateri kandidira za člana občinskega sveta, tudi stalno prebivališče.
Sodišče se ne strinja s toženkino presojo, da tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev zahteve za vračilo povečane vrednosti obravnavanega objekta oziroma da v tem pogledu ni pravna naslednica nekdanjega družbenega podjetja. Pravno odločilno je namreč, da je imela tožnica (kot izhaja iz izpodbijane odločbe) v postopku denacionalizacije položaj zavezanca za vračilo obravnavanega objekta v naravi. Torej v postopku ni sodelovala kot subjekt iz drugega odstavka 60. člena ZDen, temveč kot subjekt iz prvega odstavka tega člena.
Po 25. členu ZDen zavezanec za vrnitev v naravi ni upravičen do povračila vloženih sredstev, temveč do razlike v vrednosti nepremičnine, do katere je prišlo na podlagi vlaganj. Ker gre za vlaganja v družbeno lastnino, je vprašanje relevantnosti virov sredstev, ki so bila do uveljavitve ZDen porabljena za vlaganja, ki so povečala vrednost nepremičnine, tesno povezano z naravo družbene lastnine in procesom njenega lastninjenja.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Oba postavljena odvetnika sta bila razrešena iz razlogov na strani tožnika. Zato je po presoji sodišča pravilna ugotovitev toženke, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena izredna BPP in njena odločitev, da mora tožnik neupravičeno prejeto BPP v višini 254,37 EUR vrniti v roku 30 dni od prejema odločbe.