lokalne volitve - lista kandidatov - formalna pomanjkljivost
Ko ne gre za očitno vsebinsko pomanjkljivost v smislu 56. člena ZVDZ, mora biti utemeljitev glede tega, za kakšno pomanjkljivost gre, obvezna sestavina obrazložitve, ki jo mora vsebovati zavrnilni akt občinske volilne komisije iz prvega odstavka 56. člena ZVDZ.
Glede na to, da drugi odstavek 72. člena ZLV med obvezne sestavine ne uvršča tudi zapisnika o delu volilne komisije politične stranke ali o imenovanju članov volilne komisije, bi morala toženka predlagatelja pozvati, da se do očitane kršitve opredeli oziroma da predloži morebitne dodatne dokaze, iz katerih bi bilo razvidno, ali je bila na volilnem zboru Občinskega odbora B. A., ki je bil sklican za dne 8. 10. 2018 ob 19.30 uri, imenovana volilna komisija skladno z 62. členom Statuta B. Šele po tako dopolnjenem postopku bi namreč po presoji sodišča toženka mogla z gotovostjo sprejeti odločitev o tem, ali je pritožnica kršila določbo 51. člena ZLV.
Šlo je za tako imenovano "formalno pomanjkljivost". Zato bi toženka po presoji sodišča morala uporabiti določbo drugega odstavka 56. člena ZVDZ.
tožba v upravnem sporu - pooblastilo za zastopanje - neizkazano pooblastilo za tožbo
Ker je pooblaščenka vložila tožbo, ne da bi za to imela pooblastilo tožnika, je sodišče tožbo na podlagi 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.
lokalne volitve - ime liste kandidatov - napačna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka - poziv na odpravo pomanjkljivosti
Organ je v izpodbijani odločbi določbo 73. člena Zakona o lokalnih volitvah razlagal in uporabil restriktivno, za kar pa v obravnavanem primeru ni imel zakonite oziroma upravičene podlage. V navedeni določbi je namreč zakonodajalec predpisal, da ime liste "določijo" volivci. Namen te določbe je, da je za volivce povsem razumljivo in transparentno, katera politična stranka oziroma skupina volivcev predlaga listo kandidatov, da ne bi bili volivci zavedeni, da določeno listo kandidatov podpirajo oziroma vlagajo bodisi določene politične stranke, bodisi skupina volivcev, čeprav v resnici temu ne bi bilo tako.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - nepopolna tožba - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je tožeči stranki s sklepom z dne 23. 11. 2017 postavilo začasno zastopnico, upravičeno za prejemanje pisanj, in ji naložilo, da tožeči stranki pošlje sklep I U 1614/2017-3 z dne 23. 11. 2017, s katerim ji je sodišče naložilo, da v roku 30 dni od vročitve tega sklepa imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in da o tem pisno seznani sodišče ter sodišču predloži slovenski prevod tožbe. Sodišče je tožečo stranko opozorilo, da bo tožbo zavrglo, v kolikor v danem 30 dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom tega sklepa. Dalje pa je sodišče s prej navedenim sklepom tožečo stranko pozvalo tudi, da v roku 15 dni, šteto od dneva, ko je sklep vročen začasni zastopnici, upravičeni za sprejemanje pisanj, imenuje pooblaščenca za zastopanje, ki izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali izjavi, da se bo v tem upravnem sporu zastopala sama in tožbo lastnoročno podpiše.
Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 5. 1. 2018, tožeča stranka pa se do tega dne, niti kasneje, do izdaje tega sklepa, ni odzvala na poziv sodišča in ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu, saj ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v RS. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
kmetijska zemljišča - komasacija - razdelitev zemljišč - površina zemljišča
Če se na komasacijskem območju zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije, in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša površina zemljišč.
ZST-1 člen 8. ZPP člen 105a, 105a/3. ZUS-1 člen 22, 22/1, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2.
sodna taksa - sodna taksa za tožbo - sodna taksa kot procesna predpostavka - neplačana sodna taksa - ustavitev postopka - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Ker druga tožnica v zakonskem roku sodne takse ni plačala, plačila pa tudi ni bila v celoti oproščena, niti ji ni bil odobren odlog ali obročno plačilo sodne takse, se glede na tretji odstavek 105.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 šteje, da je tožbo umaknila.
30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je iztekel v ponedeljek, 6. 11. 2017. Prvi tožnik pa je tožbo vložil 7. 11. 2017, kar pomeni, da je tožba prepozna, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
V primeru, ko je bila koncesijska pogodba sklenjena na podlagi odločbe o podelitvi koncesije, ki pa je bila kasneje na podlagi vloženih pravnih sredstev pravnomočno odpravljena, je koncesijska pogodba nična le, če je bil v ponovljenem postopku izbire za isto koncesijo izbran drug koncesionar. Oba pogoja morata biti izpolnjena komulativno.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 30, 31, 31/2. ZPP člen 104, 104/1, 146, 146/1. URS člen 11.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - tožba v tujem jeziku - zavrženje tožbe
Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 3. 1. 2018, tožeča stranka pa se do tega dne, niti kasneje, do izdaje tega sklepa, ni odzvala na poziv sodišča in ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče, saj ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v RS, prav tako pa ni sodišču predložila niti slovenskega prevoda tožbe niti upravnega akta, ki ga izpodbija. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ter drugega odstavka 31. člena ZUS-1 oziroma četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja upravičenca - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki v postopku ne uspe, je dolžan povrniti stroške prejete brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka tako izboljša, da do BPP ne bi bil več upravičen in bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške prejete BPP.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarne prejemke dolžnika - začetek davčne izvršbe - opomin pred izvršbo
ZDavP-2 izdaje opomina v postopku davčne izvršbe ne predvideva. Če davčni organ to vseeno stori, ni namen podaljšanja roka za izpolnitev davčnih obveznosti. Davčna izvršba se lahko začne naslednji dan po poteku roka za plačilo davka.
volitve - lokalne volitve - kandidatna lista - zastopanost kandidatov po spolu - zavrnitev liste kandidatov
Sodišče soglaša s toženo stranko, da je pogoj enakomerne zastopanosti spolov na kandidatnih listah materialni pogoj, neizpolnjevanje tega pogoja pa ima za posledico, da volilna komisija v skladu z določbo prvega odstavka 56. člena ZVDZ (ta se v postopkih potrjevanja kandidatur na lokalnih volitvah uporablja na podlagi drugega odstavka 74. člena ZLV) listo kandidatov zavrne. Sodišče zato ne soglaša s pritožbeno navedbo tožeče stranke, da bi jo lahko OVK pozvala k popravi kandidatne liste. OVK namreč lahko pozove predlagatelja kandidature le k odpravi formalnih napak (drugi odstavek 56. člena ZVDZ), če pa ugotovi vsebinske pomanjkljivosti, listo zavrne.
komasacija - razdelitev zemljišč - kriterij zaokroženosti zemljišč - dostop do zemljišč
Komasacija pomeni čim boljšo zaokroženost zemljišč, kar se nanaša na vsa vložena zemljišča glede na vsa dodeljena zemljišča in torej ne zgolj na tista zemljišča, ki se nanašajo na posamezne komasacijske udeležence.
volitve - seznam kandidatov - kandidatura za volitve za člane svetov krajevnih skupnosti - podpisi volivcev
OVK je pravilno ugotovila, da kandidatura ni določena z zadostnim številom podpisov desetih volivcev.
Volja volivcev za določitev kandidata za člana sveta krajevne skupnosti s podpisovanjem volivcev mora biti izražena v skladu z zakonom (na seznamu, predvidenem v tretjem odstavku 109. člena ZLV, s podpisi h konkretni kandidaturi).
denacionalizacija - bivši lastnik kot denacionalizacijski upravičenec - nepopolno dejansko stanje - materialna resnica
Toženka je po presoji sodišča izvedla nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, saj je ovrednotila uspeh predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo na ustni obravnavi.
Toženka si mora prizadevati ugotoviti objektivno stanje stvari - ugotoviti "materialno resnico", ker mora varovati tudi javni interes in pravice drugih. Zato načelo materialne resnice veže organ celo mimo in proti volji stranke. Preiskovalno načelo torej nima enakega pomena v postopkih, ki se vodijo po uradni dolžnosti in v postopkih, ki tečejo na zahtevo stranke. Prvi odstavek 140. člena ZUP namreč določa, da mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno. V postopku, ki se je uvedel na zahtevo stranke, je zato stranka za svoje navedbe v zvezi z dejanskim stanjem dolžna navesti in ponuditi dokaze. Stališče, da so postopki v denacionalizacijskih zadevah predlagalni in da mora zato stranka predložiti dokaze, na katere opira zahtevek, saj ni naloga upravnih organov, da po uradni dolžnosti zbirajo dokaze, pa je že zavzelo tudi Vrhovno sodišče.
Toženka zato po zakonu ni bila dolžna (sama) pridobivati dokazil, s katerimi vlagatelji dokazujejo obstoj njihovega zahtevka za denacionalizacijo, kot zmotno zatrjujejo tožniki. Vendar je sodišče po vpogledu v upravni spis ugotovilo, da je prvostopenjski organ na ustni obravnavi dne 12. 11. 2010 po razpravi sprejel sklep, da bo poizvedbe o arhivskem gradivu, ki se nanaša na družbo, lastništvo delnic, vrednost delnic ter podržavljenje premoženja, opravil sam. Ob takšnem procesnem sklepu prvostopenjskega organa pa sodišče v tem upravnem sporu ne more zaključiti, da so tožbene novote nedopustne.
ZKZ člen 21, 21/1, 20, 20/4, 20/1. ZUP člen 101, 101/2.
odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe - pravočasnost - procesni rok - štetje rokov - iztek roka
Po mnenju Vrhovnega sodišča jasno izhaja namen zakonodajalca, da je v četrtem odstavku 20. člena ZKZ določen procesni rok, v katerem morajo biti izjave o sprejemu objavljene ponudbe priporočeno poslane (oddane na pošto) upravni enoti.
Če pa je treba šteti 30 - dnevni rok za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ za procesni rok, potem sodišče pritrjuje tožniku, da za tak rok, če se izteče na nedeljo, kot se je v obravnavanem primeru, kar ni sporno (22. 11. 2015 je bila nedelja), in ko se pri organu (v tem primeru upravna enota) ne dela, po drugem odstavku 101. člena ZUP velja, da se izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.
ZLV člen 70.a, 70.a/1, 71.a, 71.a/1. ZVDZ člen 56, 56/1.
volitve - lokalne volitve - zastopanost kandidatov po spolu - zavrnitev liste kandidatov
Pogoj enakomerne zastopanosti spolov na kandidatnih listah je materialni pogoj, neizpolnjevanje tega pogoja pa ima za posledico, da volilna komisija v skladu z določbo prvega odstavka 56. člena ZVDZ (ta se v postopkih potrjevanja kandidatur na lokalnih volitvah uporablja na podlagi drugega odstavka 74. člena ZLV) listo kandidatov zavrne.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 3, 3/1, 3a, 3a/1, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vplivno območje - kulturna dediščina
Organ je ugotovil, da obravnavani objekt stoji v varovalnem območju kulturne dediščine in vplivnem območju voda - podzemnih voda, ter da tožnik ni pridobil soglasij pristojnih služb. Tem ugotovitvam tožnik ne ugovarja oziroma jim ne oporeka. Tako že iz tega razloga objekta ni mogoče šteti za enostaven objekt. Zato ni relevantno, ali je sporni objekt po oblikovnih pogojih oziroma merilih mogoče šteti za (manj) zahteven objekt ali ne.
ZGO-1 člen 95, 95/1, 95/2, 96, 96/1, 96/2. SPZ člen 99, 100, 105, 105/1. SZ-1 člen 5, 5/2, 5/3. ZUP člen 43.
uporabno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes za udeležbo v postopku - pravna korist
V obravnavanem primeru teče postopek pridobitve uporabnega dovoljenja le za del objekta (ostali deli so že v uporabi), tožniki pa so zatrjevali, da bo z dodatno uporabo (tudi zaradi neskladne gradnje) nastopil dodatni negativni vpliv na celoten objekt, v smislu poslabšanja varnosti objekta.
Izkazali so tudi neposrednost pravne koristi za udeležbo v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja. Namreč s podeljenim uporabnim dovoljenjem za mezzanin bi se obremenitev celotnega objekta povečala. Ob zatrjevani že sedaj ogroženi stabilnosti bi bila dodatno ogrožena že sedaj (zatrjevana) vprašljiva stabilnost celotnega objekta.
Torej položaj stranskega udeleženca ima lastnik etaže in solastnik skupnih delov objekta, v okoliščinah, ko je del objekta predmet pridobitve uporabnega dovoljenja, uporaba le-tega, kot upravičenje iz uporabnega dovoljenja, pa bi lahko ogrožala upravičenja iz lastninske pravice, varno uživanje stanovanjskih in skupnih prostorov.
ZLV člen 41, 51, 51/1, 73, 74. ZVDZ člen 52, 52/2, 56, 59.
lokalne volitve - lista kandidatov - formalna pomanjkljivost
Morebitne pomanjkljivosti ali slabosti v postopku oblikovanja list kandidatov je treba presojati z vidika možnosti čim bolj učinkovitega oziroma polnega uresničevanja temeljnega namena zakona (ZLV in ZVDZ), to je uresničevanja volilne pravice iz 43. člena Ustave, ki mora biti splošna in enaka.
Tožena stranka je razlago določbe drugega odstavka 52. člena ZVDZ povezala - oziroma jo je postavila celo v razmerje odvisnosti - z določbo prvega odstavka tega člena, ki pravi, da je „ime liste kandidatov, ki jo je vložila politična stranka, ime politične stranke.“ Ta določba ne pomeni, da mora biti tudi ime „skupne liste“ enako imenu dveh ali več političnih strank, ki vložijo skupno kandidaturo. Že iz besedila prvega odstavka 52. člena ZVDZ izhaja, da ime liste ni nujno identično z imenom politične stranke.
Če je zakonodajalec predpisal, da ime skupne liste kandidatov „določijo“ dvoje ali več političnih strank, je jasno, da ime skupne liste ni odvisno od tega, kar določa prvi odstavek 52. člena ZVDZ, ampak je ime skupne liste odvisno od odločitve političnih strank, pri čemer pa stranke veže legitimen namen določbe drugega odstavka 52. člena ZVDZ. Namen te določbe pa je da je za volivce povsem razumljivo in transparentno, katera politična stranka oziroma skupina volivcev predlaga skupno listo kandidatov, da ne bi bili volivci zavedeni, da določeno skupno listo kandidatov podpirajo oziroma vlagajo bodisi določene politične stranke bodisi skupina volivcev, čeprav v resnici temu ne bi bilo tako.
Tožena stranka ugotavlja, da predlagatelja skupne liste sploh ne bi mogla odpraviti pomanjkljivosti, ker bi na podlagi 30. člen Statuta lahko veljavno odločal samo „zbor članov“ navedene stranke, ki naj bi po ugotovitvah tožene stranke odločil ne le o listi kandidatov, ampak je določil tudi ime liste. Vendar ni nujno, da lahko edino zbor volivcev določi ime liste kandidatov.
odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - rok za sprejem ponudbe - procesni rok - štetje rokov - iztek roka
Po mnenju Vrhovnega sodišča jasno izhaja namen zakonodajalca, da je v četrtem odstavku 20. člena ZKZ določen procesni rok, v katerem morajo biti izjave o sprejemu objavljene ponudbe priporočeno poslane (oddane na pošto) upravni enoti. Če pa je treba šteti 30 - dnevni rok za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ za procesni rok, potem sodišče pritrjuje tožniku, da za tak rok, če se izteče na nedeljo, kot se je v obravnavanem primeru, kar ni sporno (6. 3. 2016 je bila nedelja), in ko se pri organu (v tem primeru upravna enota) ne dela, po drugem odstavku 101. člena ZUP velja, da se izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.