ZGO-1 člen 95, 95/1, 95/2, 96, 96/1, 96/2. SPZ člen 99, 100, 105, 105/1. SZ-1 člen 5, 5/2, 5/3. ZUP člen 43.
uporabno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes za udeležbo v postopku - pravna korist
V obravnavanem primeru teče postopek pridobitve uporabnega dovoljenja le za del objekta (ostali deli so že v uporabi), tožniki pa so zatrjevali, da bo z dodatno uporabo (tudi zaradi neskladne gradnje) nastopil dodatni negativni vpliv na celoten objekt, v smislu poslabšanja varnosti objekta.
Izkazali so tudi neposrednost pravne koristi za udeležbo v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja. Namreč s podeljenim uporabnim dovoljenjem za mezzanin bi se obremenitev celotnega objekta povečala. Ob zatrjevani že sedaj ogroženi stabilnosti bi bila dodatno ogrožena že sedaj (zatrjevana) vprašljiva stabilnost celotnega objekta.
Torej položaj stranskega udeleženca ima lastnik etaže in solastnik skupnih delov objekta, v okoliščinah, ko je del objekta predmet pridobitve uporabnega dovoljenja, uporaba le-tega, kot upravičenje iz uporabnega dovoljenja, pa bi lahko ogrožala upravičenja iz lastninske pravice, varno uživanje stanovanjskih in skupnih prostorov.
ZKZ člen 21, 21/1, 20, 20/4, 20/1. ZUP člen 101, 101/2.
odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe - pravočasnost - procesni rok - štetje rokov - iztek roka
Po mnenju Vrhovnega sodišča jasno izhaja namen zakonodajalca, da je v četrtem odstavku 20. člena ZKZ določen procesni rok, v katerem morajo biti izjave o sprejemu objavljene ponudbe priporočeno poslane (oddane na pošto) upravni enoti.
Če pa je treba šteti 30 - dnevni rok za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ za procesni rok, potem sodišče pritrjuje tožniku, da za tak rok, če se izteče na nedeljo, kot se je v obravnavanem primeru, kar ni sporno (22. 11. 2015 je bila nedelja), in ko se pri organu (v tem primeru upravna enota) ne dela, po drugem odstavku 101. člena ZUP velja, da se izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.
varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Sodišče je tožečo stranko, ki živi v tujini, s sklepom pozvalo, da imenuje pooblaščenca za sperjemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Tožeča stranka je na sklep sodišča odgovorila z navedbo, da ni zmožna najeti svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, dejstev oziroma dokazov o zatrjevani nezmožnosti najema pooblaščenca za sprejem pisanj pa ni navedla oziroma predložila, niti ni imenovala pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. Zato je sodišče tožbo zavrglo.
ZMZ-1 člen 2, 2/1, 2/1-10, 2/1-13, 2/1-14. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje - državljan države članice Evropske unije - stranka v postopku
Vloge tožnika kot fizične osebe, na zahtevo katerega je v obravnavanem primeru začet postopek, ni mogoče zavreči na podlagi ZUP, niti te možnosti, da organ zavrže namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, ne določa ZMZ-1 ali sekundarno pravo Evropske unije na področju azila.
verifikacija stare devizne vloge - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je 4. 12. 2017 prejelo vlogo tožeče stranke, v kateri le-ta sodišče obvešča, da ni zmožna najeti svojega pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 18. 12. 2017, tožeča stranka pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče.
lokalne volitve - pritožba zoper odločbo občinske volilne komisije - kandidatna lista - določanje kandidatne liste
Pri sestavljanju kandidatur mora sodelovati več članov stranke iz občine, na katere se nanaša kandidatura. ZLV v 51. členu govori o članih stranke, torej o množinski obliki. V spornem primeru pa je sodeloval samo en član s stalnim prebivališčem v tej občini, ki je v eni osebi opravil funkcije zbora članov, sklicatelja, vabljenega, predsedujočega, pri čemer je bil tudi kandidat na obeh zavrnjenih kandidatnih listah. S takim postopkom je nedvomno kršeno načelo demokratičnosti iz 1. člena Ustave Republike Slovenije.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - upravni spor - tožnik v tujini - nepopolna tožba - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da se tožeča stranka kljub temu, da je sodišče Združenju posredovalo ustrezna pojasnila glede zakonske ureditve v zvezi s postavitvijo pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji, nenazadnje pa tudi kljub jasnemu pojasnilu začasne zastopnice v spremnem dopisu z dne 29. 1. 2018 o osebah, ki so lahko imenovane za pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, na poziv sodišča ni odzvala tako, da bi imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
ZLV člen 70a, 70a/1, 97, 97/1. ZVDZ člen 56, 56/1.
lokalne volitve - lista kandidatov - določanje kandidatne liste - zastopanost kandidatov po spolu - aktivna legitimacija
Lista kandidatov od zaporedne številke 9 dalje ni zadoščala zahtevi po enakomerni zastopanosti posameznega spola izmenično po spolu, zaradi česar ni bila izpolnjena zahteva po enakomerni zastopanosti posameznega spola izmenično po spolu, zato ne gre le za formalno pomanjkljivost, tako da toženi stranki v konkretnem primeru ni mogoče očitati, da bi morala zahtevati od predlagatelja odpravo pomanjkljivosti. Pravico vložitve pritožbe ima samo tisti, ki je sam kandidat, ali pa predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov. Iz volilnega spisa je razvidno, da politična stranka ..., ki je prav tako vložila (skupno) pritožbo skupaj s prvim in drugim pritožnikom, sama po sebi kot pravna oseba ni bila in tudi ne more biti ne kandidat za člana občinskega sveta, prav tako pa tudi ni bila predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov.
lokalne volitve - volitve župana - aktivna legitimacija - pravica do vložitve ugovora
Aktivna legitimacija za vložitev ugovora v zvezi z nepravilnostmi v postopkih kandidiranja je omejena le na kandidate in predstavnike kandidatur, ki so v istem postopku kandidiranja (kandidirajo za isto funkcijo).
lokalne volitve - lista kandidatov - rok za vložitev ugovora
Formulacija, da je ugovor po 96. členu ZLV mogoče vložiti do roka, določenega za predložitev liste kandidatov, je povsem jasna in ne dopušča nobene drugačne razlage.
Kodeks dobre prakse v volilnih zadevah, ki ga je sprejela tako imanovana Beneška komisija, ni neposredno zavezujoč pravni vir, njegova priporočila pa so lahko ustavnopravno upoštevna.
volitve - volitve članov sveta krajevne skupnosti - seznam kandidatov - podpisi volivcev - formalne pomanjkljivosti kandidature - presoja pogojev
Iz ustavno-sodne prakse varstva volilne pravice izhaja, da strogost spoštovanja zakonskih pogojev za predložitev list kandidatov ni absolutno formalna.
V obravnavanem primeru je bil pritožnik pozvan na odpravo formalnih pomanjkljivosti in je kandidaturo tudi dopolnil, kar prav tako izhaja iz potrdila. Ker pa se tožena stranka do tega v izpodbijani odločbi ni izrecno opredelila v smislu ali so bile pomanjkljivosti (pravočasno) odpravljene izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
lokalne volitve - lista kandidatov - formalna pomanjkljivost
Sodišče se strinja z navedbo v aktu tožene stranke, da se nepristojnega organa, ki je odločal, ne da sanirati le z zamenjavo prve strani zapisnika. Vendar pa v tem primeru ni izkazano, da bi o kandidatih dejansko odločal nepristojni organ, kot meni tožena stranka, saj navedena dokazila tega ne izkazujejo in to ne izhaja iz podatkov upravnega spisa, razen če se izvzame prvotno navedbo na prvi strani zapisnika, ki je bila kasneje zamenjana.
ZEN člen 162, 162/2. ZENDMPE člen 15, 16, 19, 20, 21, 22, 23, 26, 32.
postopek za ureditev meje - meja - mejna obravnava - strinjanje s potekom meje - podpis zapisnika o mejni obravnavi - pripombe na zapisnik
V primeru, ko se lastnik na mejni obravnavi strinja s potekom meje, kot je bila označena z mejniki, in to potrdi s podpisom na zapisniku mejne obravnave, svoje izjave pa do izdaje odločbe ne prekliče, se šteje, da s potekom meje soglaša in je to podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.
ZMZ-1 člen 20, 26, 26/1, 27, 27/1, 27/1-4, 28. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - informacije o stanju v izvorni državi - politično prepričanje kot razlog preganjanja - preganjanje zaradi vere - pripadnost določeni družbeni skupini - pripadnost določeni rasi ali etnični skupini - krvno maščevanje - prosilec iz Afganistana
Tožnik ni uspel izkazati, da bi postal in predvsem po več kot 16 letih odkar je zapustil Afganistan tudi ostal ogrožen zaradi bratovega sodelovanja pri vojskovanju stranke Hezb-e Wahdat.
Pri tožnikovem bratu bi šlo lahko kvečjemu za posameznika, ki se zdi, da je povezan z vlado, ker se je več kot 20 let nazaj boril proti Talibanom oziroma ker je bil pripadnik stranke, katere naslednica Hezb-e Wahdat-e Islami ima sedaj pomemben položaj v vladi in parlamentu, kar pa je izredno šibka vez in ob pomanjkanju oziroma neobstoju informacij o izvorni državi, da so tarče Talibanov tudi takšne osebe (ki so se torej pred več kot 20 leti borile proti Talibanom in bile v stranki Hezb-e Wahdat) ne more z zadostno stopnjo verjetnosti dokazovati, da bi tožniku kot njegovemu družinskemu članu grozilo preganjanje.
Incidenti, usmerjeni zoper Hazare ali druge šiite, so predvsem dveh vrst, in sicer napadi na kraje, kjer se zbirajo šiiti, na primer v mošejah v Kabulu ali Heratu, na verskih spominskih svečanostih v Kabulu ali Mazar-e-Šarifu ali na političnih demonstracijah v Kabulu; in incidenti, kjer so na avtobusih iskali specifično Hazare ali napadali hazarske vasi. Tožnik pa ni zatrjeval ali kakorkoli izkazal, da bi se sam znašel v takšnih posebej rizičnih okoliščinah.
V dokaznem postopku se ni pokazalo, da bi bil na podlagi svojih osebnih okoliščin tožnik v kakorkoli slabšem položaju, kot so trenutno vsi ostali Hazari v Afganistanu.
Iz informacij o izvorni državi ne izhaja, da bi tveganje za nastanek resne škode grozilo vsakemu Afganistancu, ki se vrne iz zahodnih držav. Sodišče ocenjuje, da mora oseba v določenem trenutku vzbuditi pozornost pri možnih akterjih preganjanja s svojim vedenjem ali drugimi osebnimi okoliščinami oziroma so v nevarnosti zaradi svojega spola (ženske) ali poklica (humanitarni delavci in delavci za razvojno pomoč).
Čim bolj je prosilec morebiti sposoben dokazati, da ga grožnje posamično zadevajo zaradi elementov, ki so značilni za njegov položaj, tem nižja stopnja samovoljnega nasilja bo zadoščala, da se osebi prizna pravica do subsidiarne zaščite. Kakšnih drugih takšnih elementov, ki jih ne bi sodišče upoštevalo že pri presoji izpolnjevanja pogojev za priznanje status begunca, pa tožnik ni niti zatrjeval niti izkazal.
javni natečaj za zasedbo delovnega mesta - pogoji za zasedbo delovnega mesta - neizbrani kandidat - obrazložitev odločitve
Državni organ, ki razpiše javni natečaj za prosto uradniško delovno mesto, je po določbi 63. člena ZJU dolžan neizbranemu kandidatu zgolj pojasniti razloge, zakaj ni bil izbran, ne pa tudi, kdo je bil izbrani kandidat.
Tožnica tega, da bi bila v izbirnem postopku obravnavana neenako glede na druge prijavljene kandidate ne zatrjuje, v izpodbijani odločbi pa ji je bil pojasnjen potek postopka, merila, ki so bila upoštevana pri ocenjevanju prijavljenih kandidatov ter razlogi, zaradi katerih ni bila izbrana. Zgolj dejstvo, da je tožnica izpolnjevala vse formalne pogoje za razpisano delovno mesto, torej še ni razlog, da bi bila na tako delovno mesto tudi izbrana.
Tožena stranka ni ugotavljala, ali postavljeni odvetnik opravlja v redu svojo dolžnost, saj je ugotovila, da razrešitev postavljenega odvetnika in namesto njega postavitev drugega odvetnika ni smiselna glede na izkazane okoliščine konkretnega primera.
Tožeča stranka izkazuje pravni interes za vložitev predloga za izrek ničnosti odločbe, nikakor pa to dejstvo samo po sebi ne predstavlja ničnostnega razloga iz 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.
Akt prisiljenja ali drugega nedovoljenega dejanja zoper organ, ki je odločal, mora biti izkazan glede dejstev, ki kažejo kdo, kdaj in s kakšnimi konkretnimi dejanji se je vršil pritisk, ter na koga, prav tako pa mora biti izkazana vzročna zveza, in sicer z dokazi za dejstva, iz katerih je mogoče neposredno zaključiti, da so prav ta dejstva povzročila, da je organ izdal upravni akt, ki ga sicer ne bi izdal s tako vsebino.
ZOro-1 člen 10, 14, 14/2, 14/2-4, 17, 17/1, 17/1-1, 20, 38. ZUP člen 238, 238/3. ZUS-1 člen 52.
orožje - pogoji za izdajo orožne listine - dovoljenje za nabavo orožja - varnost ljudi in njihovega premoženja - ogrožena osebna varnost - razlaga zakona
Upravičen razlog za izdajo orožne listine ima po 1. alineji prvega odstavka 17. člena ZOro-1 posameznik, če dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje. Prav s tem razlogom oziroma na tej podlagi je tožnica utemeljevala obravnavano zahtevo za izdajo dovoljenja za nabavo varnostnega orožja - polavtomatske pištole. Glede na naravo stvari (orožja), ki sta jo pravilno izpostavila že oba upravna organa, ter ob upoštevanju načelnega izhodišča pravnega reda Republike Slovenije, da država zagotavlja varnost ljudi (in premoženja) na svojem teritoriju, je utemeljena restriktivna razlaga 1. alineje prvega odstavka 17. člena ZOro-1 oziroma stroga presoja glede obstoja razloga za izdajo orožne listine iz te določbe.
Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je v konkretnem primeru iztekel v petek 10. 8. 2018. Tožeča stranka pa je, kot je razvidno iz sodnega spisa in podatkov na pisemski ovojnici, tožbo vložila priporočeno na pošti šele 11. 9. 2018. To pomeni, da je tožbo vložila po poteku zakonsko določenega prekluzivnega trideset dnevnega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ter je tako prepozna.
ZBPP v četrtem odstavku 34. člena izrecno določa, da se zadeve po ZBPP, kakršna je tudi obravnavana, v upravnem sporu obravnavajo kot nujne. To pomeni, da je obravnavana zadeva nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času sodnih počitnic.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - ugriz psa - izjema
ZZZiV izčrpno ter določno opredeljuje vse situacije, v katerih ugriz ne pripelje do podelitve statusa nevarnega psa. Povedano drugače: v vseh drugih primerih bi bila opustitev podelittve v nasprotju z izrecno zakonsko ureditvijo.