ZBPP člen 20, 20/1, 20/4, 34. ZUP člen 7, 7/1, 9, 9/1, 9/4. ZSVarPre člen 21, 21/1.
brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - pravno relevantna dejstva - periodični dohodek - prepoved razpolaganja - denarna sredstva - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave v postopku
Tožena stranka je v konkretnem primeru imela obveznost, da bi tožnico seznanila z okoliščinami in dejstvi glede (ne)zmožnosti razpolaganja oziroma da bi jo seznanila z uspehom dokazovanja, da bi se o tem lahko izrekla pred izdajo upravne odločbe in da bi v obrazložitvi izpodbijanega akta navedla razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Po določilu prvega odstavka 21. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenka ostala brez rednega periodičnega dohodka, se ta pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva. Tožnica naj bi ostala brez lastnega dohodka že v mesecu oktobru oziroma tožena stranka te okoliščine v ugotovitvenem postopku ni razčiščevala, pa bi morala za zakonito in pravilno odločitev.
ZVis člen 10, 52, 52/1, 55, 57. ZUP člen 9, 214, 237, 237/2, 237/2-7. Statut Univerze v Ljubljani (2005) člen 213, 214, 215, 218, 220a, 222.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv docent - avtonomija univerze - smiselna uporaba določb ZUP - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank
Iz obrazložitve odločbe prve stopnje ne izhaja, kako je organ izvajal svojo avtonomno akademsko presojo dela tožeče stranke ter njenih strokovnih in pedagoških usposobljenosti, kar pomeni, da obrazložitev ne ustreza s strani Univerze postavljenim kriterijem argumentiranega odločanja. Obenem je s tem kršila tudi določbo 214. člen ZUP glede vsebine obrazložitve odločbe.
Iz odločbe ni razvidno, da bi bila tožeča stranka s pojasnili ŠS seznanjena pred izdajo izpodbijane odločbe, da bi se lahko skladno z načelom zaslišanja stranke do njih opredelila. Organ prve stopnje bi moral tožeči stranki dati možnost, da se opredeli do pojasnil ŠS, pri svoji odločitvi nato upoštevati pripombe tožeče stranke na mnenje ŠS (in morebitne dodatne pripombe na pojasnila ŠS), ter v obrazložitvi odločbe argumentirano navesti, zakaj sledi pri svoji odločitvi bodisi mnenju ŠS ali mnenju tožeče stranke.
Čeprav je tožena stranka avtonomna pri odločanju o izvolitvi v naziv in velja avtonomija univerze, mora v postopku upoštevati vsaj osnovne procesne pravice strank. Ena od teh pravic je pravica do obrazložitve odločbe. Senat fakultete sicer lahko nekoga izvoli ali pa ga ne izvoli, vendar pa mora biti v vsakem primeru sprejeti akt obrazložen v tolikšnem obsegu, da je upoštevano ustavno določilo o pravici do enakega varstva pravic. V okvir te pravice pa sodi tudi pravica do obrazložene odločitve.
davek na promet nepremičnin - sodna poravnava - razdružitev solastnine - odplačni prenos lastninske pravice - prodajna cena nepremičnine - davčna osnova - napačna uporaba materialnega prava
Ni razvidno, zakaj je transakcija, ki temelji na sodni poravnavi, sklenjeni v postopku razdružitve solastnine na nepremičninah, obravnavana kot enostaven odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini (torej po drugem odstavku 3. člena ZDPN-2). V takšnem položaju je treba upoštevati določilo 5. alinee tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 in preveriti, ali so sploh podani pogoji za obdavčitev takšne transakcije. Pri razdelitvi solastnine namreč ni obdavčitve z DPN, razen v morebitnem presežku. Za to pa je najprej treba ugotoviti morebiten obstoj takšnega presežka.
ZTuj-2 člen 3, 3/4, 76b, 76b/3, 76b/3-12, 76c, 76c/3, 77, 77/2, 77/2-2. ZMZ-1 člen 84. Pravilnik o bivanju v Centru za tujce, deponiranju lastnih sredstev ter obliki in vsebini izkaznice o dovolitvi zadrževanja na območju Republike Slovenije (2015) člen 15, 44.
tujec - prosilec za mednarodno zaščito - nastanitev tujca v domu za tujce - kršitev pravil - strožji policijski nadzor
ZMZ-1 ne ureja pravil bivanja v centru za tujce, zato je uporaba izvedbenih določb o tem iz ZTuj-2 in Pravilnika o bivanju za prosilce za mednarodno zaščito logična in nujna. Drugačna razlaga bi privedla do tega, da v centru za tujce ne bi bilo mogoče zagotavljati reda, varnosti in zdravih pogojev za bivanje tam nastanjenih drugih oseb.
Ob upoštevanju, da je tožnik kljub opozorilom vztrajal pri ponavljanju lažjih kršitev pravil bivanja (konkretno kršitvi iz 6. alineje drugega odstavka 76b. člena ZTuj-2, pri čemer niti ne zatrjuje, da ne bi imel možnosti kaditi v kadilnici oziroma drugem za to določenem prostoru), kar pomeni težjo kršitev pravil bivanja, sodišče zaključuje, da je bil izrečeni ukrep bivanja pod strožjim policijskim nadzorom primeren in nujen, in sicer zaradi zagotavljanja ne le splošnega reda v centru, ampak predvsem tudi zdravih pogojev za bivanje drugih tam nameščenih oseb, poseg v pravice tožnika pa je bil glede na vrsto in trajanje ukrepa sorazmeren.
Ker toženka o tožnikovi vlogi ni odločila v zakonsko predpisanem roku, niti ni tega storila v nadaljnjih sedmih dneh po tožnikovi zahtevi, niti v roku, ki ga je sama navedla v odgovoru na tožbo, saj sodišče do izdaje te sodbe ni prejelo njenega obvestila o izdaji upravnega akta (prvi odstavek 39. člena ZUS-1), je sodišče v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in toženki naložilo izdajo upravnega akta v roku 30 dni od prejema te sodbe. Pri določitvi roka za odločitev je sodišče, ob upoštevanju navedb toženke v odgovoru na tožbo, ocenilo, da bo v tem roku lahko odločeno o tožnikovi vlogi za priznanje mednarodne zaščite.
inšpekcijski ukrep - izrek odločbe - sklep o popravi pomote
V primeru, ko ni dvoma, za katero parcelno številko in za katero lokacijo gre, izrek odločbe zaradi napačne navedbe parcelne številke ni toliko nejasen, da odločba ne bi mogla biti tudi izvršljiva. Ker v obravnavani zadevi med strankama ni sporno, kje se nahaja kmetijska površina, s katere mora tožeča stranka odstraniti gramoz, parkiranje tovorne prikolice, avtomobile, delovne stroje, kontejnerje ter manjši šotor, in ker je tudi iz obrazložitve osnovne inšpekcijske odločbe jasno, na katero parcelno številko se nanaša, saj je izrecno navedena številka 193/1, je pri napačni navedbi parcelne številke v izreku osnovne inšpekcijske odločbe in v izreku sklepa o dovolitvi izvršbe šlo za očitno pomoto, ki jo je tudi v skladu z ustaljeno sodno prakso mogoče odpraviti z izdajo popravnega sklepa. S popravo se tako doseže samo to, da je v izreku odločbe navedeno enako, kot je bilo ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - stroški postopka
Ker je prosilec delno uspel v pravdnem postopku in je na podlagi pravnomočne sodbe premoženje dejansko prejel, je skladno z določbo 48. člena ZBPP dolžan organu za brezplačno pravno pomoč povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje ponovne vloge - nova dejstva in dokazi
Toženka je pravilno ugotovila, da je tožnik predhodno v Republiki Sloveniji že vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki jo je toženka zavrnila, Upravno sodišče RS pa je upravni spor v zvezi s tem zavrnilo, tožnik pa ni navedel novih razlogov in prav tako ni predložil novih dokazov, saj je iz zahtevka za uvedbo ponovnega postopka razvidno, da se je skliceval na iste razloge, kot jih je navedel že ob podaji prve prošnje, kar je tudi sam izrecno navedel in ni navedel spremenjenih okoliščin, zaradi katerih želi ponovno zaprositi za mednarodno zaščito. Tožnik novih dokazov ni podal (niti predlagal novih dejstev), temveč je zgolj ob zaslišanju pred izdajo izpodbijanega sklepa navajal, da bi morda lahko dokaze (sodbe v zvezi s telefonom) pridobil.
davčna izvršba - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - neplačane davčne obveznosti - zamudne obresti
Iz odločbe o pritožbi ne sledi, da tožnica obveznosti iz naslova NUSZ za leto 2007 ni poravnala, pač pa iz nje sledi ugotovitev, da od leta 2007 obveznosti ni poravnavala pravočasno, predvsem pa, da v letu 2009 iz tega naslova plačil ni bilo in da je v letih 2010 in 2011 evidentirano le plačilo v višini enega obroka. Zato se je s plačilom v skladu s 93. členom ZDavP-2 pokrival najstarejši dolg iz naslova NUSZ.
mednarodna zaščita - prosilec iz Afganistana - nekonsistentnost izjav - politično prepričanje kot razlog preganjanja - manj pomembne nekonsistentnosti
Tožnikove navedbe o preganjanju s strani talibanov kot edinem razlogu za zapustitev izvorne države niso neverjetne, kljub določenim nedoslednostim v opisu. Sodišče pritrjuje tožniku, da so očitane kontradiktornosti z vidika vsebinskega obravnavanja prošnje manj pomembne glede na pomen razlikovanja med pomembnimi in nepomembnimi neskladji.
Če je bilo toženki kaj nejasnega v zvezi s predloženimi dokumenti, bi morala dati tožniku možnost, da jih pojasni, ne pa, da zaključi, da niso pomembni za njegov primer. Prav tako se sodišče strinja s tožnikom, da je napačen sklep toženke, ki je ravnanje tožnika, ko ni prenehal s protesti, četudi so se zoper njega začele grožnje in so nanj streljali talibani, označilo kot nelogično ter kot ravnanje v nasprotju z ravnanjem človeka, ki je resnično ogrožen, in zato kot neverodostojno. Nikomur ne bi mogel biti priznan status mednarodne zaščite zaradi političnega prepričanja, če bi bilo edino logično ravnanje in znak resnične ogroženosti, da bi vsak prosilec prenehal s svojim ravnanjem, zaradi katerega je preganjan, takoj ko bi se dejanja preganjanja začela.
Nobena od okoliščin iz 3. odstavka 21. člena ZMZ-1, tudi hitrost vložitve prošnje za mednarodno zaščito, sama po sebi ni ne podlaga za priznanje mednarodne zaščite ne za zavrnitev prošnje. V skladu z drugim odstavkom 20. člena ZMZ-1, 2. odstavkom 23. člena ZMZ-1 in v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-50/08-16, Up-2177/08-16 z dne 26. 3. 2009, je dejstvo, da je bil prosilec že izpostavljen preganjanju ali da mu je bila že povzročena resna škoda ali da mu je preganjanje ali resna škoda neposredno že grozila, resen znak prosilčevega utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljenim tveganjem resne škode. Toženka ni upoštevala te določbe, kakor tudi ne tožnikovih navedb, da se boji vrnitve zaradi že izvršenega streljanja nanj s strani talibanov, zato je tudi preuranjeno ugotovila, da ni bil izpostavljen preganjanju in da mu ob vrnitvi ne grozi resna škoda.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - mladoletnik
Tožničina odsotnost je v neprekinjenjem trajanju trajala dlje kot leto dni, ko je tožnica prostovoljno zapustila RS zaradi odhoda na počitnice k sorodnikom in se niti ni poskušala vrniti. Tožnica torej ni zapustila RS zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, temveč je prostovoljno odšla iz RS.
Tožničin oče je zapustil RS, ker je tako odredil njegov tedanji delodajalec, to je JLA, le ta pa je morala tako ravnati na podlagi odločitve tedanjega Predsedstva SFRJ. JLA avgusta 1991 ni bila pravna oseba iz RS, zato ni podan razlog upravičene odsotnosti za prvih pet let odsotnosti.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - računi - sestavine računa - nepopoln račun - povezane osebe
Računi nimajo vseh elementov iz 82. člena ZDDV- 1. Zgolj formalna pomanjkljivost računa še ni razlog za nepriznanje pravice do odbitka vstopnega DDV, če ima davčni organ vse podatke za to, da preveri, ali so izpolnjeni vsebinski pogoji v zvezi s to pravico. Razlog za zavrnitev pravice do odbitka DDV po spornih računih je v njihovi vsebinski pomanjkljivosti, saj organ kljub spremljajoči dokumentaciji ni mogel preveriti podatkov o blagu oziroma storitvah na računu. Iz računov in priložene dokumentacije ni razvidna količina oziroma obseg ter vrsta storitev. Opis storitev na računih je zelo splošen, na primer vodenje in koordinacija del v trgovinah SD, pomoč pri vodenju vaših projektov, priprava tehnične dokumentacije. Računi se sklicujejo na naročilnice, na katerih so storitve opisane enako ali celo še bolj splošno kot na računih. Račun družbe A. d.o.o. št. 0015-2014 se sklicuje na specifikacijo, ki je tožeča stranka ni predložila. Predložila pa je pogodbe, sklenjene z naročniki, vendar se računi nanje ne sklicujejo, tako da davčni organ ni mogel ugotoviti povezave med računi in pogodbami.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev
Organ mora v primeru ugotavljanja obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju izvesti t.i. škodni test. Oba organa sta to storila ob upoštevanju tretjega odstavka 39. člen ZGD-1 in za vsak zahtevani dokument posebej ugotavljala obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem pogoju in hkrati za vsak zahtevani dokument posebej ugotavljala obstoj oziroma neobstoj prevladujočega interesa javnosti za razkritje varovanih podatkov in ali gre za podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev.
ZOdv člen 19. ZUP člen 67, 214. Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/1 tarifna številka 39.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - upravičeni stroški - obvezna razlaga
V konkretnem primeru se ne da preizkusiti razlogov toženke glede določitve višine nagrade za pripravo in vložitev predolga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti ter njegove dopolnitve. Res je tožnica v postopku predlagala le število točk, ne da bi določno navedla tarifne številke, po kateri naj bi se ji priznala nagrada za navedene opravljene odvetniške storitve. Obe tožničini vlogi oziroma izpolnjeni napotnici sta bili nepopolni. Zato bi morala toženka tožnico skladno z 67. členom ZUP pozvati, da določno pojasni svoj zahtevek, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa se do njega tudi konkretno opredeliti in pojasniti razloge za svojo odločitev, česar pa ni storila, zato se izpodbijane odločitve po vsebini ne da preizkusiti.
ZEKom-1 člen 3, 3-37, 203, 203/3, 221, 223, 224. ZIN člen 28, 32. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3, 290.
elektronske komunikacije - postopek nadzora - pogoji za izrek ukrepa - ničnost odločbe - zakonska podlaga za odločanje - inšpekcijski postopek - načelo nevtralnosti
V obravnavani zadevi je toženka z izpodbijano odločbo, izdano 14. 11. 2016 v postopku nadzora na podlagi drugega odstavka 224. člena ZEKom-1, tožniku izrekla ukrep ustavitve kršitve upočasnjevanja internetnega prometa, ki jo je storil v obdobju od 23. 7. 2015 do 23. 9. 2015. Take odločbe, z izrečenim ukrepom ustavitve kršitve, ki je bila storjena v določenem preteklem obdobju ter je že pred izdajo odločbe prenehala (kar vse v obravnavanem primeru niti ni sporno), pa ne pravno ne dejansko ni mogoče izvršiti. Odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti, pa se izreče za nično (3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP).
Če s strani toženke ugotovljenega konkretnega dejanskega stana ni mogoče subsumirati pod abstraktni dejanski stan tretjega odstavka 203. člena ZEKom-1, ob tem ko je toženka inšpekcijski postopek začela in vodila zaradi suma kršitve prav navedene zakonske določbe o zagotavljanju nevtralnosti interneta na podlagi prej navedenega dejanskega stanja (neenakovredna obravnava internetnega prometa zaradi neenakega cenovnega obračunavanja), je lahko dana podlaga le za zaključevanje, da tožnik ni storil očitane kršitve zakona, ter za odločitev o ustavitvi postopka (ob uporabi 28. člena ZIN).
V obravnavani zadevi je, kot že navedeno, toženka z izpodbijano odločbo, izdano 14. 11. 2016 v postopku nadzora na podlagi drugega odstavka 224. člena ZEKom-1, tožniku izrekla ukrep ustavitve kršitve upočasnjevanja internetnega prometa, ki jo je storil v obdobju od 30. 7. 2014 do 22. 3. 2015. Take odločbe, z izrečenim ukrepom ustavitve kršitve, ki je bila storjena v določenem preteklem obdobju ter je že pred izdajo odločbe prenehala (kar vse v obravnavanem primeru niti ni sporno), pa ne pravno ne dejansko ni mogoče izvršiti.
razrešitev notarja - razlogi za razrešitev - obsodba za kaznivo dejanje - disciplinska kršitev - načelo ne bis in idem - oseba vredna javnega zaupanja - tekoči posli vlade
Odločitev o razrešitvi notarja ni vezana na pogoje, ki jih v zvezi s pravnimi posledicami kazenske obsodbe določa 78. člen KZ-1. V danem primeru je toženka ugotavljala okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje, da tožnik kot notar na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja notarskega poklica ne bo opravljal strokovno, pošteno in v skladu s predpisi in ne bo varoval ugleda notarskega poklica.
Tožnik neutemeljeno ugovarja, da je z izpodbijano odločbo ponovno kaznovan s sankcijo za kaznivo dejanje, storjeno pred trinajstimi leti, za katero je bil že pravnomočno obsojen v kazenskem postopku. V predmetni zadevi gre za ugotovitev, da tožnik, ki opravlja notarsko službo, ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev, ker je nevreden javnega zaupanja za opravljanje notariata. Gre za razlog iz petega odstavka 8. člena ZN.
Pojmovanje „opravljanja tekočih poslov“ v skladu z Ustavo RS in pristojnostmi ter nalogami ministrstva zajema in se nanaša med drugim na sprejemanje in izdajanje predpisov (tistih ki so že v teku, novih predpisov, predpisov v postopku prilagajanja zakonodaje pravu ES), kakor tudi kadrovska vprašanja. Po mnenju sodišča pri kadrovskih zadevah (imenovanja, razrešitve), pri katerih je kot odločujoča lastnost predpisana strokovnost, delovne izkušnje in ne politična primernost, omejitev na opravljanje „tekočih poslov“ ne bi smela predstavljati ovire za nadaljnje redno opravljanje dela vlade in ministrov s področja urejanja kadrovskih vprašanj.
Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami (2009) člen 3, 3/1, 3/1-2, 4, 4/1. Uredba o odpadkih člen 3, 3/1, 3/1-18. ZVO-1 člen 20, 20/2.
ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje z odpadki - odstranitev odloženih odpadkov
Sodišče ugotavlja, da tožnika v upravnem postopku nista zatrjevala niti predložila dokazila, da B. izpolnjuje pogoje za (zakonito) izvedbo predelave izrabljenih gum, niti tega dokaza nista navajala in predlagala v tožbi (in izkazala opravičljivih razlogov, zaradi katerih izvedbe dokaza nista predlagala že prej). Zato nadalje ugotavlja, da nista dokazala svoje trditve, da so izrabljene gume s tem, ko naj bi služile za zaščitne bariere, po izvedeni predelavi prenehale biti odpadek. Glede na navedeno so gume, kot je pravilno ugotovila toženka, odpadek, katerega pa je povzročitelj v skladu s prvim odstavkom 4. člena Uredbe dolžan oddati zbiralcu.
ZDavP-2 člen 288. ZDoh-1-UPB4 člen 45, 136, 136/1.
dohodnina - odmera akontacije dohodnine - dohodek iz zaposlitve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede na angleško verzijo besedila prvega a) odstavka 19. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, je za presojo, ali se prejeti dohodki obravnavajo po prvem odstavku 19. členu Konvencije bistveno, da se določila člena sicer nanašajo na delo v državnih službah oziroma na državne uslužbence, vendar pa nikakor ne veljajo samo za plačila države, temveč tudi za plačila njenih upravnih enot oziroma lokalnih oblasti (tudi zveznih držav, regij,...), poleg tega pa odpade pogoj, da velja le za nadomestila za storitve pri opravljanju državnih funkcij. Sodišče še dodaja, da delodajalce, ki se v Avstriji štejejo za državo, politično enoto, lokalno oblast ali organ lokalne uprave, določa avstrijska nacionalna zakonodaja, od tovrstne opredelitve pa je odvisna pravica do obdavčitve dohodka iz zaposlitve glede na določbe Konvencije. Slednje pa mora upoštevati tudi finančni organ pri odmeri akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve.