Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je v konkretnem primeru iztekel v petek 10. 8. 2018. Tožeča stranka pa je, kot je razvidno iz sodnega spisa in podatkov na pisemski ovojnici, tožbo vložila priporočeno na pošti šele 11. 9. 2018. To pomeni, da je tožbo vložila po poteku zakonsko določenega prekluzivnega trideset dnevnega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ter je tako prepozna.
ZBPP v četrtem odstavku 34. člena izrecno določa, da se zadeve po ZBPP, kakršna je tudi obravnavana, v upravnem sporu obravnavajo kot nujne. To pomeni, da je obravnavana zadeva nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času sodnih počitnic.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - soglasje - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - dejansko stanje - seznanitev strank - podaljšanje roka - opravičeni razlogi
Ker tožnikov delodajalec družba A. d.o.o. v prošnji za podaljšanje roka ni navedel nobenih razlogov, zaradi katerih predlaga podaljšanje, tožnik sam pa za podaljšanje roka za izjasnitev o dejstvih in okoliščinah, ki so mu bile posredovane v dopisu toženke, niti ni zaprosil, je po presoji sodišča toženka ravnala pravilno, ko roka za odgovor oziroma izjasnitev ni podaljšala. Ker tožnik oziroma njegov delodajalec ni niti navedel, kaj šele izkazal opravičenega razloga za podaljšanje roka, je namreč skladno z 99. členom ZUP pravilno štela, da niso podani opravičeni razlogi za podaljšanje roka.
Pri objektih iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1 gre za objekte, ki se gradijo v izrednih razmerah, ko se pričakuje nujno ukrepanje in ni časa za izvajanje upravnih postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgledi za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Glede na opisano vsebino predmetne izvršilne zadeve sodišče sledi stališču tožene stranke, da tožnik v tej zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh. Sodišče se v celoti strinja s stališčem tožene stranke, da je šlo pri obveznosti po navedeni pravdni sodbi za nadomestno izpolnitev na način sklenitve najemne pogodbe. Prav tako se sodišče strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da je terjatev, ki jo tožnik kot upnik izterjuje v predmetni izvršilni zadevi, že zastarala, pri čemer je tožena stranka to s pravilnimi argumenti ustrezno obrazložila.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za kmetijstvo - degradacija kmetijskega zemljišča - pomožni kmetijski objekt
Prvostopenjski organ je v obnovljenem postopku pravilno ugotovil, da ni razlogov za odstranitev zavezančevih objektov, saj le ti ne ovirajo uporabe kmetijskega zemljišča glede na njegov namen. Oba organa sta pravilno ugotovila, da zabojnik ne predstavlja degradacije kmetijskega zemljišča, ker predstavlja pomožni kmetijski objekt, ki služi primarni kmetijski rabi, da ne moremo govoriti o degradaciji, ker je zemljišče, kjer je zabojnik, neprimerno za obdelavo in zabojnik ne more poslabšati zemljišča oziroma povzročati njegove degradacije, zabojnik pa služi zavezancu v kmetijske namene, saj mu služi kot kmetijski pomožni objekt za spravilo strojev in orodja oziroma pripomočkov za delo v oljčniku.
Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Litija (2012) člen 2, 5, 5/1.
opravljanje javne službe - javna razsvetljava - javne površine - zasebna površina - priklop na javno električno omrežje
V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da predmetna svetilka osvetljuje tožnikovo zemljišče in sicer travnik za tožnikovo hišo, torej zemljišče, ki je v zasebni lasti in da torej ne osvetljuje javne površine v naselju. Po presoji sodišča pravilen zaključek v izpodbijani odločbi, da tožnik pogojev za ponovni priklop svetilke ne izpolnjuje.
dostop do informacij javnega značaja - tajni podatki - test javnega interesa - dokaz - zakonitost - dokazna ocena
Tožnik ni uspel izkazati vzročne povezave med razkritjem dokumentov in razgaljanjem strategije države pri obvladovanju begunske krize. Tožnik tudi ni uspel izkazati, da bi z morebitnimi nadaljnjimi zahtevami za dostop do preostalih pogodbe o nabavah varnostne žične ograje bil razkrit varovani podatek za potrebe varnostne strategije.
ZUP člen 9, 169, 169/1, 171, 237, 237/1, 237/1-3, 237/1-7.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - skrajšani ugotovitveni postopek - absolutna bistvena kršitev določb postopka - domneva resničnosti javne listine - izpodbijanje domnev
Dejstvo, ali je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, ali je stalno prebivališče odjavil sam, je pravno relevantna okoliščina, ki je tolikšnega pomena, da bi po presoji sodišča glede na trditve tožnika v njegovi zahtevi ter glede na razhajanja med računalniškimi in ročnimi evidencami, moral prvostopenjski organ vsaj seznaniti tožnika z ugotovitvami in mu dati možnost, da se o njih pisno ali ustno izreče in po potrebi postaviti izvedenca grafologa.
izločitev uradne osebe - dvom v nepristranost uradne osebe - kršitev pravil postopka
Iz listin upravnega spisa izhaja, da o predlogu za izločitev, v katerem so navedene okoliščine, ki po mnenju tožeče stranke utemeljujejo obstoj zatrjevanega izločitvenega razloga, ni bilo odločeno, saj se v spisu ne nahaja sklep, ki ga kot obligatornega v primerih tovrstnih zahtev predpisuje zgoraj navedeni člen ZUP. Glede na navedeno sodišče ocenjuje, da je bila storjena bistvena kršitev določb postopka, in sicer določb 37. in 38. člena ZUP v zvezi s 35. členom ZUP, ki določajo postopek upravnih organov v primerih podanih zahtev za izločitev uradnih oseb. Takšna kršitev določb postopka pa bi mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve, saj bi moral prvostopenjski upravni organ pred sprejemom odločitve preveriti, ali so podani pogoji za izločitev uradnih oseb in to ustrezno obrazložiti v izdanem sklepu.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/1, 6/1-2, 6/3, 6/3-1. ZGD člen 39, 40.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - javno naročanje - podatki o porabi javnih sredstev - obstoj dokumenta - zahteva stranke za dostop - odločanje o zahtevku
Kalkulacija oziroma podrobnejša struktura ponudbene cene in podizvajalska pogodba ne predstavljata dokumentov v zvezi s porabo javnih sredstev, saj finančna konstrukcija cene ni bila pogoj ali merilo za uspešnost prijavitelja na javnem naročilu. Prav tako tudi takšnega dokumenta v zvezi s porabo javnih sredstev ne predstavlja razporeditev sredstev med podizvajalce.
Iz Meril razpisne dokumentacije tega javnega naročila izhaja, da je edino merilo za izbor najugodnejšega ponudnika najnižja cena. Sodišče ugotavlja, da je bil podatek o skupni končni ponudbeni ceni izbranega ponudnika oziroma o končni skupni rekapitulaciji kalkulacije ponudbene cene izbranega ponudnika tožniku posredovan.
Tožnik je v svoji zahtevi zahteval „fotokopijo kalkulacije ponudbene cene izbranega ponudnika“, ne pa podatkov o količini iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, ki se po določbi točke 16.5 razpisne dokumentacije ne morejo določiti za poslovno skrivnost.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - pravni standard
Meje oziroma obseg vsebinskega preizkusa, da zadeva ni očitno nerazumna, predstavlja standard očitanosti. Očitno pomeni, da je s spoznavno na prvi pogled, tožena stranka pa tudi nima zakonske podlage, da bi podrobno opravila vsebinsko presojo verjetnosti uspeha.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 17, 17/č, 17/č-2.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo
Tožena stranka tožeče stranke ni pozivala zgolj na predložitev programov posvetov Združenja A., saj je v pozivu navedeno, naj predlog za napredovanje v naziv dopolni ustrezno v 30 dneh po prejemu dopisa, pri čemer ni navedeno, da bi bila lahko dodatna dokazila zgolj programi posvetov. Ta poziv je možno razumeti tako, da bi lahko tožeča stranka predložila kakršnakoli dokazila.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - specialni predpis - odstranitev objekta - zasebna lastnina - soglasje organa - varovalni pas - pristojnost - bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljiva obrazložitev - začasna odredba
Sodišče ugotavlja, da izpodbijane odločbe v smislu tožbenega ugovora, da so določila ZGO specialnejša od določil ZCes-1, ki ga je tožeča stranka navajala že v upravnem postopku, ni mogoče preizkusiti, saj niti odločba prvostopenjskega inšpekcijskega organa, niti odločba pritožbenega organa druge stopnje v ne vsebujeta kakršnihkoli pravno relevantnih razlogov, pač pa le pritožbeni organ druge stopnje zgolj skopo navaja, da Zakon o graditvi objektov ni specialnejši predpis v primerjavi z ZCes-1. Pri tem niti ne pojasni, zakaj je zgolj tožeča stranka zavezanka v predmetnem postopku, niti ne navaja pravno relevantnih razlogov glede stvarne pristojnosti za odločanje v konkretnem inšpekcijskem postopku z vidika v času odločanja (že) veljavne gradbene zakonodaje in Uredbe o razvrščanju objektov, ki je stopila v veljavo 2. junija 2018, česar prvostopenjski občinski inšpekcijski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe (sploh) ni pojasnil.
davčna izvršba - datum izvršljivosti - izvršilni naslov
Napačno ugotovljeni datum izvršljivosti ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa, ker je bila izvršba dovoljena, ko je bil izvršilni naslov že izvršljiv.
visoko šolstvo - izvolitev v naziv - docent - mnenje študentskega sveta - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
Sodišče je izpodbijano odločbo odpravilo iz razlogov, ker je pomanjkljivo obrazložena, kar je posledica tega, da prvostopenjski organ predhodno tožnici ni poslal študentskega mnenja v izjasnitev, do morebitnih stališč tožnice do tega mnenja pa se posledično temu tudi ni mogel opredeliti, stališča tožnice do študentskega mnenja pa v svoji odločbi tudi ni presodil drugostopenjski organ, s čemer bi to napako lahko popravil.
Sodišče ugotavlja, da dejstvo, da je tožnik prenehal z opravljanjem dejavnosti že leta 2008, ni sporno. Iz navedenega izhaja, da tožnik ni zadostil pogoju za odlog izvršbe iz prvega dela druge alineje prvega odstavka 156.a člena ZGO-1, ki odlog izrecno pogojuje z neprekinjenim opravljanjem dejavnosti v objektu vsaj od začetka inšpekcijskega postopka. Navedenega pa ne spremenijo niti tožnikove trditve, da se trudi proizvodnjo ponovno zagnati in da v predmetnih objektih neformalno še naprej opravlja dejavnost, ki mu pomeni edini vir pridobivanja dohodkov za preživljanje, saj nelegalno opravljanje dejavnosti ne more biti zakonsko varovana kategorija.
Pravdne stranke so sodno poravnavo sklenile tako, da je vsaka postala izključni lastnik ene nepremičnine, v zameno pa se je odpovedala svojim solastninskim deležem na vseh drugih nepremičninah, ki so bile predmet postopka. Za ugotovitev ali je stranka v postopku uspela in ali je pridobila premoženje, je treba ugotoviti, ali vrednost pridobljenih nepremičnin presega vrednost odsvojenih solastninskih deležev nepremičnin.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do oprostitve plačila ddv - davčna goljufija - subjektivni element - dokazno breme
Tožnikovo ravnanje, kjer celotno poslovanje temelji na zaupanju do kupcev in dobaviteljev, ki se med sabo sami dogovarjajo o poslu, tožnik pa ima vlogo posrednika med obema, pri čemer od kupca ne zahteva nikakršnih zavarovanj v primeru neplačil kupcev, močno odstopa od običajne poslovne prakse in ni mogoče trditi, da tega tožnik ni vedel. Pri tem pa ni nepomembno, da je v obravnavani zadevi šlo za dobave blaga navedenim kupcem v zelo visokih zneskih in je zato tveganje v primeru neplačil s strani kupcev zelo visoko, kar vse je bilo tožniku znano.
Dejstvo, da je šlo za poplačilo zelo visokih zneskov in da se kljub dolgim plačilnim rokom tako tožnikovi kupci kot tožnik do dobaviteljev niso držali predpisanih rokov in so s plačili praviloma zamujali ter dejstvo, da je tožnik tako situacijo sprejel in se zadovoljil z že omenjenimi pogodbami o nakazilih (ki niso podpisane s strani udeležencev) ter sprejel valutna tveganja, ki izhajajo iz opisanega načina poslovanja, po presoji sodišča omogoča zaključek, da je tožnik vedel, da so njegove transakcije del transakcij, povezanih z utajo DDV.
Za goljufivo ravnanje davčnega zavezanca pa se ne šteje samo položaj, v katerem davčno utajo neposredno stori ta davčni zavezanec, temveč tudi položaj, v katerem je davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da z opravljenim nakupom ali dobavo sodeluje pri transakciji, povezani z utajo DDV, ki jo je storil dobavitelj ali drug izvajalec pri isti dobavni verigi. Dejstvo, da je bila utaja DDV storjena v drugi državi članici od tiste, v kateri uveljavlja davčni zavezanec oprostitev plačila DDV, na drugačno odločitev v zadevi ne vpliva.
Toženka z izpodbijano odločbo ni še enkrat odločila o vrnitvi deleža na isti nepremičnini, ampak na drugi nepremičnini. Zato tudi ni spremenila zavezanca za vračilo prve nepremičnine, ampak je določila zavezanca za vračilo druge nepremičnine.