Tožnik je bil najkasneje ob prejemu sodbe I U 893/2014 z dne 21. 8. 2014 seznanjen s stališčem naslovnega sodišča, da obravnavane naprave v obsegu, za katerega je zaprosil za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja (tj. s proizvodno zmogljivostjo 1250 ton cementnega klinkerja na dan) ni mogoče obravnavati kot obstoječe naprave. Prav tako je bil seznanjen s stališčem, da po postopku za obstoječe naprave ni mogoče izdati okoljevarstvenega dovoljenja za obravnavano napravo niti za zmogljivost 1000 ton dnevno, saj se vloga nanaša na napravo, ki kot gorivo v rotacijski peči za žganje cementnega klinkerja ne uporablja le premoga, temveč tudi petrolkoks. Ob ugotovitvi, da ne gre za obstoječo napravo, pa je treba o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja odločati po postopku za novo napravo. Tožnik po seznanitvi z navedeno sodbo niti do izdaje izpodbijanega sklepa svojega zahtevka za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja ni spremenil, tako da bi upravni organ postopek lahko vodil za napravo iz 14. člena IPPC Uredbe, zato je njegovo sklicevanje na določbe navedene uredbe za konkretni postopek irrelevantno.
Ker je upravni organ z delno določbo št. 35407-104/2006-458 z dne 25. 5. 2016 zavrnil tožnikovo zahtevo za izdajo okoljevarstvenega soglasja za poseg povečanja proizvodnje zmogljivosti na 1250 ton cementnega klinkerja na dan in uporabo petrolkoksa kot goriva na obravnavani napravi, pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja niso (bili) izpolnjeni niti po prej veljavnih določbah 92. člena ZVO-1, zaradi česar bi bilo treba vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja zavrniti, niti po noveli ZVO-1I, v skladu s katero je treba vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja zavreči.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - višina nagrade
Tožniku je bil odvetnik kot pravni strokovnjak dodeljen za pravno svetovanje in zastopanje v postopku obnove kazenskega postopka na podlagi njegove zahteve za odobritev BPP. Samo dejstvo, da tožnik s predlogom za obnovo ni uspel, pa ni razlog za to, da se odvetniku odreče plačilo za opravljeno delo.
ZDKG člen 2, 4, 4/1, 4/2, 4/3, 5, 5/2. ZUP člen 126.
status zaščitene kmetije - odločanje po uradni dolžnosti - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - podatki iz uradnih evidenc
Določba prvega odstavka 4. člena ZDKG daje organu pooblastilo, da zaščiteno kmetijo preveri oziroma določi tudi po uradni dolžnosti. To pomeni, da pristojni organ začne postopek, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis, ali če ugotovi ali izve, da je postopek glede na obstoječe dejansko stanje treba začeti zaradi javne koristi (126. člena ZUP). ZDKG-A velja od 13. 4. 2013, navedena določba pa že sama po sebi pomeni enega od razlogov za začetek postopka po uradni dolžnosti v skladu z navedenim 126. členom ZUP.
Sodna praksa je zavzela enotno stališče, da dejanska obdelava (torej tudi način obdelave) zemljišč ni odločilna za obstoj zaščitene kmetije (prim. npr. sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 321/2006).
Predmet odločanja oziroma preverjanja v obravnavanem upravnem postopku je lahko zgolj to, ali še izpolnjuje pogoje za obstoj zaščitene kmetije tista oziroma taka kmetija, kot je bila določena za zaščiteno kmetijo v času zapustničine smrti oziroma s pravnomočno upravno odločbo, kar v skladu s tretjim odstavkom 4. člena ZDKG formalno pomeni zemljišča, pri katerih je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba o zaščiteni kmetiji.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - tožnik v tujini - nepopolna tožba - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je tožečo stranko opozorilo, da bo tožbo zavrglo, v kolikor v danem 30 dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe. Tožeča stranka se je na poziv sodišča odzvala z navedbo o nezmožnosti najema pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji, čeprav je sodišče Združenju posredovalo ustrezna pojasnila glede zakonske ureditve v zvezi s postavitvijo pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji in kljub temu, da je sama prejela jasno pojasnilo o zakonski ureditvi v Republiki Sloveniji in o osebah, ki so lahko imenovane za pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Pri tem je njena navedba pavšalna in povsem nekonkretizirana, tako da je sodišče posledično niti ne more preizkusiti. Tožeča stranka namreč ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, saj ni navedla dejstev, niti preložila dokazov o zatrjevani nezmožnosti. Sodišče tako ugotavlja, da tožeča stranka z navedenim odzivom ni ravnala po sklepu sodišča.
ZPKri člen 10, 10/1, 10/4, 15, 15/2, 15/3, 17, 17/2. ZUP člen 214, 214/1.
poprava krivic - bivši politični zapornik - politični zapornik - obrazložitev upravne odločbe - preizkus upravnega akta
Tožeča stranka v upravnem postopku zatrjuje in dokazuje status bivše politične zapornice, iz obrazložitve tožene stranke pa ne izhaja, zakaj tožena stranka tožeči stranki ni priznala statusa ob njeni ponovni naselitvi v begunsko taborišče. Obrazložitev izpodbijane odločbe tako ne sledi zahtevam prvega odstavka 214. člena ZUP, kar pomeni, da odločitve zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti.
denacionalizacije - izvzetje iz nacionalizacije - parcelacija - načelo superficies solo cedit
Celotna parc. št. 115 je kot ohišje prešla v last B.B. oziroma tudi njen del dvorišče v izmeri 465 m² dejansko ni bil podržavljen. Ker pa je po pojasnjenem načelu povezanosti objekta z zemljiščem (načelo superficies solo cedit) na nepremičnini enoten lastninski režim za parcelo in vse objekte na njej, to hkrati pomeni, da je B.B. postala tudi lastnica vseh objektov na iz podržavljenja izvzetih parcelah.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - nepopolna tožba - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
V zvezi z navedbo tožeče stranke, da ni zmožna najeti svojega pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji, sodišče ugotavlja, da je navedba pavšalna in povsem nekonkretizirana, posledično pa je sodišče niti ne more preizkusiti. Tožeča stranka namreč ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, saj ni navedla dejstev, niti preložila dokazov o zatrjevani nezmožnosti najema pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. Na tem mestu sodišče še dodaja, da je odziv tožeče stranke v predmetnem primeru po vsebini identičen odzivu drugih tožečih strank v zadevah verifikacije deviznih vlog, v katerih so se tožeče stranke v tožbi prav tako sklicevale na Združenje kot kontaktni naslov. Sodišče poudarja, da se je tožeča stranka na poziv sodišča z navedbo o nezmožnosti najema pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji odzvala, kljub temu, da je sodišče, kot predhodno pojasnjeno pod točko 4 obrazložitve tega sklepa, Združenju posredovalo ustrezna pojasnila glede zakonske ureditve v zvezi s postavitvijo pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji, nenazadnje pa tudi kljub jasnemu pojasnilu začasne zastopnice o osebah, ki so lahko imenovane za pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, v spremnem dopisu z dne 28. 11. 2017. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 28. 12. 2017, tožeča stranka pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
Tožnik v času vročanja na naslovu ni več prebival, kar je bilo toženki znano, saj je pridobila ustrezne podatke iz uradnih evidenc. To pa pomeni, da se tožnik po eni strani ni mogel dejansko seznaniti z vsebino pisanja, po drugi strani pa ni bilo podlage niti za domnevo o tem (fikcijo vročitve), saj je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku na naslovu, kjer tožnik dejansko ne prebiva. Ker je bil omenjeni poziv edini način, na katerega bi se tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe lahko seznanil z dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev, so utemeljene tožbene navedbe, da do tega ni prišlo.
zavrženje tožbe - sporna odločitev o prekinitvi upravnega postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Ker izpodbijana odločba vsebuje odločitev procesne narave, ki se nanaša zgolj na izvedbo konkretnega upravnega postopka, in ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari v inšpekcijskem postopku, ni dokončni upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njo postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ni obnovljen, ustavljen ali končan.
S 1. 6. 2018 je bil uveljavljen Gradbeni zakon (v nadaljevanju GZ), ki je v prvem odstavku 125. člena s tem dnem določil prenehanje veljavnosti ZGO-1, v drugem odstavku 5. člena pa, da se odstranitev objekta lahko začne na podlagi prijave začetka gradnje. Ker tudi nobena določba GZ glede odstranitve objekta ne predpisuje izdaje dovoljenja, prizadeta stranka zdaj lahko zakonito odstrani predmetne objekte ne glede na obstoj oziroma zakonitost izpodbijane odločbe. To pomeni, da izpodbijana odločba že zgolj ob upoštevanju veljavne zakonske ureditve, torej očitno, ne posega (več) v tožnikov pravni položaj.
Ker je bistvo stranske udeležbe v upravnem postopku (43. člen ZUP) varovanje (konkretnega) pravnega interesa stranskega udeleženca, ni mogoče šteti, da bi stranski udeleženec v postopku ne postavil zahtevka. Toženka je zato po presoji sodišča ravnala pravilno in zakonito, ko je svojo odločitev o stroških postopka oprla na ugotovitev, da tožnik s svojim zahtevkom v upravnem postopku ni uspel.
ZUP člen 86, 87, 91, 91/3, 223, 274, 275. ZUS-1 člen 29, 29/2.
sklep o popravi pomote - odločanje po nadzorstveni pravici - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Po presoji sodišča je prvostopenjski organ z izdajo sklepa nepravilno uporabil določbo 223. člena ZUP. Po tej določbi sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi, torej sme popraviti le pomote tehničnega značaja, oziroma pomotne zapise stvarno izjavljene volje organa. Pomot v izjavi volje torej ni dopustno popravljati na tak način, pač pa le na podlagi pravnih sredstev, ki jih določa zakon, saj bi sicer šlo za poseg v pravni položaj, ki ga je ustvarila odločba, torej za njeno spremembo.
Kljub ugotovitvi, da je prvostopenjski organ napačno uporabil določbo 223. člena ZUP, saj s sklepom ni popravljal napak v dopolnilni odločbi, pač pa jo dejansko dopolnjeval, pa sodišče meni, da tako ugotovljena kršitev ni razlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je dopustna, če je bil z izdajo odločbe očitno prekršen materialni predpis.
Sodišče soglaša s tožečo stranko, da določba 223. člena ZUP ni materialna, pač pa procesna določba.
upravni postopek - ničnost odločbe - ničnostni razlog - razlogi za ničnost odločbe po posebni zakonski določbi
Očitna kršitev zakona ne predstavlja ničnostnega razloga po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, če ni v materialnem predpisu zanjo takšna posledica izrecno določena.
zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - stranka postopka - pravni interes
Ni sporno, da tožnik ni niti lastnik parc. št. 1113, niti v zemljiško knjigo vpisan imetnik služnostne in stavbne pravice, zato po ZEN ne more biti stranka ali stranski udeleženec v predmetnem postopku.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - napredovanje v naziv mentor - pogoji za napredovanje
V nazive po ZOFVI napredujejo tisti strokovi delavci, ki so zaposleni v javnih vzgojno izobraževalnih zavodih, ne glede na to ali jih je ustanovila država ali lokalna skupnost. Kot javno vzgojno izobraževalni zavod po ZOFVI se obravnavajo zgolj zavodi, ki 1) izvajajo javno vzgoljno izobraževalne programe po 8. členu ZOFVI in 2) so vpisani v razvid izvajalcev teh programov pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, posledično lahko minister odloča le o napredovanju tistih strokovnih delavcev, ki so zaposleni pri delodajalcu, ki izpolnjuje oba pogoja.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - informacije o stanju v izvorni državi - notranja zaščita - slabe humanitarne razmere - varnostna situacija v izvorni državi - slabe življenjske razmere - prosilec iz Ukrajine
Na podlagi izrazitega poslabšanja varnostne situacije v zadnjih mesecih, povsem negotove prihodnosti konflikta ter uporabe bojnih sredstev, ki so nevarna za civiliste, in na podlagi individualnih okoliščin tožnikov (prebivanje v enem izmed najnevarnejših predelov Donecka, kjer še vedno potekajo oboroženi spopadi, ter ženski spol tožnice), sodišče ocenjuje, da v skladu s sodbo Elgafaji obstajajo utemeljeni razlogi, da bi bila tožnika v primeru vrnitve v njun izvorni kraj, Doneck, soočena z utemeljenim tveganjem resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost zaradi samovoljnega nasilja v oboroženem spopadu.
Dokazno breme glede obstoja ustrezne razselitvene alternative v okviru prosilčeve izvorne države je na toženi stranki, saj z njo odkloni zaščito v Republiki Sloveniji. Smiselno enako velja za sodišče, kadar odloča v sporu polne jurisdikcije, kakor v konkretnem primeru.
Tožnica je stara 53 let, ženske so sicer glede na poročilo IOM glede zaposlitvenih možnosti v slabšem položaju, vendar je treba upoštevati, da je tožnica brez mladoletnih otrok, ki bi jih morala preživljati in zanje skrbeti, pridobljeno ima srednjo tehnično izobrazbo, pred zapustitvijo države je bila samostojna podjetnica, kar vse po mnenju sodišča kaže na tožničine delovne izkušnje in dobre zaposlitvene možnosti. S svojimi prihodki tožnika lahko medsebojno pomagala. Tožnik ima glede na to, da je 27-letni zdrav, samski moški, s pridobljeno splošno srednješolsko izobrazbo, s 3 leti univerzitetnega izobraževanja v Donetsku ter 3 leta šolanja na Srednji ...šoli v Sloveniji, po oceni sodišča zelo dobre zaposlitvene možnosti. Tožnik je pred zapustitvijo države pomagal svoji materi v trgovini, prej je delal tudi v trgovski hiši in pri stricu, ki je gojil gobe, kar vse kaže na delovne izkušnje, ki bodo prav tako pomagale, da bo tožnik lahko v razumnem roku našel zaposlitev.
Bivališča, ki so na voljo NRO, so takšna, ki nedvomno omogočajo življenje nad pragom nečloveškega in ponižujočega ravnanja v smislu 3. člena EKČP in da bi bil tak standard zagotovljen tudi tožnikoma.
Sodišče ne vidi kakršnih koli razlogov, zaradi katerih bi se bila tožnika prisiljena vrniti se na območje Donetska. Imata namreč dobre zaposlitvene možnosti, predvsem pa sta, kot tudi sama navajata, člana in aktivna podpornika politične stranke Batkivščina, ki je proukrajinsko usmerjena, in bosta torej na ta način lahko ovrgla morebitne predsodke lokalnega prebivalstva, da sta se zavzemala za odcepitev od Ukrajine.
Na območju, ki je pod nadzorom ukrajinskih oblasti, tožnika nimata razlogov za utemeljen strah pred preganjanjem ali utemeljeno tveganje da utrpita resno škodo, in se od njiju lahko razumno pričakuje, da se bosta tam nastanila. Sodišče ob upoštevanju vseh informacij o izvorni državi in osebnih okoliščin tožnikov ocenjuje, da imata tožnika realne možnosti, da se bosta oba ali vsaj eden od njiju v razumnem času lahko zaposlila in si najela stanovanje ter tako poskrbela za svojo socialno in ekonomsko varnost. Tožnika tako ne bosta soočena z življenjskimi razmerami, ki bi pomenile kršitev 3. člena EKČP.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - zahteva za priznanje pravic po ZVV - začetek uveljavljanja pravice
Pravica do zdravstvenega varstva gre upravičencu v skladu z določbo 25. člena ZVV od prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahteve. Uveljavljanje pravic za nazaj ni mogoče.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - začasna odredba
Na podlagi vsega ugotovljenega sodišče meni, da tožnikov namen ni (bil) počakati do končne odločitve o njegovi prošnji za mednarodno zaščito v Sloveniji, niti da bi počakal, da ga Slovenija preda pristojni državi članici. Ravnanje tožnika je zato po presoji sodišča nedvomno mogoče opredeliti kot okoliščino iz pete alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 in sodišče, enako kot pristojni organ, utrjuje v prepričanju, da bi tožnik, kolikor bi ne bil pridržan, zapustil tudi Slovenijo.
Zaračunavanje stroška upravljanja zapadlega neplačanega dolga in premije za prevzem tveganja neplačila kredita, v primeru nepravočasnega plačila kredita v znesku, ki bistveno presega znesek zamudnih obresti, predstavlja poskus obida 27.a člena ZVPot.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - mednarodni kongres ali konferenca
Okoliščina, da je povzetek prispevkov objavljen v zborniku, ne izkazuje niti, da je dejansko šlo za mednarodno konferenco, niti da je na njej tožnik dejansko izvedel referat.
ZDavP-2 člen 89, 89/1. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1. ZZRZI člen 6, 6/1.
zaposlovanje invalidov - vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - obnova postopka - razlog za obnovo postopka
Ni pravilno stališče upravnih organov, da se glede obnove postopka v davčnih postopkih ZUP ne uporablja, ker to vprašanje ureja ZDavP-2. To bi bil namreč pomenilo, da bi bil v davčnem postopku mogoč samo en obnovitveni razlog - možnost uporabe novih dejstev in dokazov, kar pa gotovo ni bil namen zakonodajalca ob sprejetju 89. člena ZDavP-2. ZUP v 260. členu določa še devet drugih razlogov.
Sodba ni novo dejstvo oziroma nov dokaz v smislu razloga za obnovo postopka, ampak je pravna podlaga, v danem primeru, za izdajo odločbe o vračilu plačanega prispevka.