upravni postopek - ničnost odločbe - ničnostni razlog - razlogi za ničnost odločbe po posebni zakonski določbi
Očitna kršitev zakona ne predstavlja ničnostnega razloga po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, če ni v materialnem predpisu zanjo takšna posledica izrecno določena.
ZPKri člen 10, 10/1, 10/4, 15, 15/2, 15/3, 17, 17/2. ZUP člen 214, 214/1.
poprava krivic - bivši politični zapornik - politični zapornik - obrazložitev upravne odločbe - preizkus upravnega akta
Tožeča stranka v upravnem postopku zatrjuje in dokazuje status bivše politične zapornice, iz obrazložitve tožene stranke pa ne izhaja, zakaj tožena stranka tožeči stranki ni priznala statusa ob njeni ponovni naselitvi v begunsko taborišče. Obrazložitev izpodbijane odločbe tako ne sledi zahtevam prvega odstavka 214. člena ZUP, kar pomeni, da odločitve zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - višina nagrade
Tožniku je bil odvetnik kot pravni strokovnjak dodeljen za pravno svetovanje in zastopanje v postopku obnove kazenskega postopka na podlagi njegove zahteve za odobritev BPP. Samo dejstvo, da tožnik s predlogom za obnovo ni uspel, pa ni razlog za to, da se odvetniku odreče plačilo za opravljeno delo.
ZGO-1 člen 2,2/1, 2/1-12, 3, 3/1, 3.a, 3.a/1, 3.a/2, 152, 157, 157/1. SPZ člen 8,49.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradbeno dovoljenje - odstranitev objekta - inšpekcijski zavezanec - stranka v postopku
Sodna praksa v primeru, ko je investitor nedovoljene gradnje eden od solastnikov, pri razlagi pojma inšpekcijskega zavezanca izhaja iz smiselne uporabe prvega odstavka 157. člena ZGO-1. Zato se šteje, da je v primeru nelegalne gradnje inšpekcijski zavezanec primarno investitor, to je oseba, ki naroči gradnjo ali jo sama izvaja, če tega ni mogoče ugotoviti pa lastnik zemljišča.
Drugače je v primeru, ko je prišlo do prodaje nedovoljene gradnje. S prenosom lastninske pravice na nepremičnini namreč na novega lastnika preidejo tudi upravičenja in obveznosti, ki izhajajo iz investitorjevega položaja glede objekta. Novi lastnik nelegalno zgrajenega objekta vstopi v investitorjev položaj in tako nanj preidejo tudi vsa bremena glede gradnje.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - tožnik v tujini - nepopolna tožba - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je tožečo stranko opozorilo, da bo tožbo zavrglo, v kolikor v danem 30 dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe. Tožeča stranka se je na poziv sodišča odzvala z navedbo o nezmožnosti najema pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji, čeprav je sodišče Združenju posredovalo ustrezna pojasnila glede zakonske ureditve v zvezi s postavitvijo pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji in kljub temu, da je sama prejela jasno pojasnilo o zakonski ureditvi v Republiki Sloveniji in o osebah, ki so lahko imenovane za pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Pri tem je njena navedba pavšalna in povsem nekonkretizirana, tako da je sodišče posledično niti ne more preizkusiti. Tožeča stranka namreč ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, saj ni navedla dejstev, niti preložila dokazov o zatrjevani nezmožnosti. Sodišče tako ugotavlja, da tožeča stranka z navedenim odzivom ni ravnala po sklepu sodišča.
denacionalizacije - izvzetje iz nacionalizacije - parcelacija - načelo superficies solo cedit
Celotna parc. št. 115 je kot ohišje prešla v last B.B. oziroma tudi njen del dvorišče v izmeri 465 m² dejansko ni bil podržavljen. Ker pa je po pojasnjenem načelu povezanosti objekta z zemljiščem (načelo superficies solo cedit) na nepremičnini enoten lastninski režim za parcelo in vse objekte na njej, to hkrati pomeni, da je B.B. postala tudi lastnica vseh objektov na iz podržavljenja izvzetih parcelah.
zavrženje tožbe - sporna odločitev o prekinitvi upravnega postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Ker izpodbijana odločba vsebuje odločitev procesne narave, ki se nanaša zgolj na izvedbo konkretnega upravnega postopka, in ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari v inšpekcijskem postopku, ni dokončni upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njo postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ni obnovljen, ustavljen ali končan.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2-(11), 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - nesodelovanje v postopku - znatna nevarnost pobega prosilca - nujnost in sorazmernost ukrepa
Za sprejem odločitve, da se prosilca za to, da se omogoči izvedbo postopka za njegovo predajo odgovorni državi članici EU, lahko pridrži na način, da se mu omeji gibanje na Center za tujce, mora biti ugotovljeno, da obstaja znatna nevarnost, da bo prosilec pobegnil, in da je ukrep pridržanja, ki je za izvedbo postopka predaje nujen, sorazmeren ter ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov.
Tožnik v času vročanja na naslovu ni več prebival, kar je bilo toženki znano, saj je pridobila ustrezne podatke iz uradnih evidenc. To pa pomeni, da se tožnik po eni strani ni mogel dejansko seznaniti z vsebino pisanja, po drugi strani pa ni bilo podlage niti za domnevo o tem (fikcijo vročitve), saj je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku na naslovu, kjer tožnik dejansko ne prebiva. Ker je bil omenjeni poziv edini način, na katerega bi se tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe lahko seznanil z dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev, so utemeljene tožbene navedbe, da do tega ni prišlo.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - nepopolna tožba - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
V zvezi z navedbo tožeče stranke, da ni zmožna najeti svojega pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji, sodišče ugotavlja, da je navedba pavšalna in povsem nekonkretizirana, posledično pa je sodišče niti ne more preizkusiti. Tožeča stranka namreč ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, saj ni navedla dejstev, niti preložila dokazov o zatrjevani nezmožnosti najema pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. Na tem mestu sodišče še dodaja, da je odziv tožeče stranke v predmetnem primeru po vsebini identičen odzivu drugih tožečih strank v zadevah verifikacije deviznih vlog, v katerih so se tožeče stranke v tožbi prav tako sklicevale na Združenje kot kontaktni naslov. Sodišče poudarja, da se je tožeča stranka na poziv sodišča z navedbo o nezmožnosti najema pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji odzvala, kljub temu, da je sodišče, kot predhodno pojasnjeno pod točko 4 obrazložitve tega sklepa, Združenju posredovalo ustrezna pojasnila glede zakonske ureditve v zvezi s postavitvijo pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji, nenazadnje pa tudi kljub jasnemu pojasnilu začasne zastopnice o osebah, ki so lahko imenovane za pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, v spremnem dopisu z dne 28. 11. 2017. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 28. 12. 2017, tožeča stranka pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
ZUP člen 86, 87, 91, 91/3, 223, 274, 275. ZUS-1 člen 29, 29/2.
sklep o popravi pomote - odločanje po nadzorstveni pravici - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Po presoji sodišča je prvostopenjski organ z izdajo sklepa nepravilno uporabil določbo 223. člena ZUP. Po tej določbi sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi, torej sme popraviti le pomote tehničnega značaja, oziroma pomotne zapise stvarno izjavljene volje organa. Pomot v izjavi volje torej ni dopustno popravljati na tak način, pač pa le na podlagi pravnih sredstev, ki jih določa zakon, saj bi sicer šlo za poseg v pravni položaj, ki ga je ustvarila odločba, torej za njeno spremembo.
Kljub ugotovitvi, da je prvostopenjski organ napačno uporabil določbo 223. člena ZUP, saj s sklepom ni popravljal napak v dopolnilni odločbi, pač pa jo dejansko dopolnjeval, pa sodišče meni, da tako ugotovljena kršitev ni razlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je dopustna, če je bil z izdajo odločbe očitno prekršen materialni predpis.
Sodišče soglaša s tožečo stranko, da določba 223. člena ZUP ni materialna, pač pa procesna določba.
zemljiški kataster - evidentiranje urejene meje - stranka postopka - pravni interes
Ni sporno, da tožnik ni niti lastnik parc. št. 1113, niti v zemljiško knjigo vpisan imetnik služnostne in stavbne pravice, zato po ZEN ne more biti stranka ali stranski udeleženec v predmetnem postopku.
ZDKG člen 2, 4, 4/1, 4/2, 4/3, 5, 5/2. ZUP člen 126.
status zaščitene kmetije - odločanje po uradni dolžnosti - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - podatki iz uradnih evidenc
Določba prvega odstavka 4. člena ZDKG daje organu pooblastilo, da zaščiteno kmetijo preveri oziroma določi tudi po uradni dolžnosti. To pomeni, da pristojni organ začne postopek, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis, ali če ugotovi ali izve, da je postopek glede na obstoječe dejansko stanje treba začeti zaradi javne koristi (126. člena ZUP). ZDKG-A velja od 13. 4. 2013, navedena določba pa že sama po sebi pomeni enega od razlogov za začetek postopka po uradni dolžnosti v skladu z navedenim 126. členom ZUP.
Sodna praksa je zavzela enotno stališče, da dejanska obdelava (torej tudi način obdelave) zemljišč ni odločilna za obstoj zaščitene kmetije (prim. npr. sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 321/2006).
Predmet odločanja oziroma preverjanja v obravnavanem upravnem postopku je lahko zgolj to, ali še izpolnjuje pogoje za obstoj zaščitene kmetije tista oziroma taka kmetija, kot je bila določena za zaščiteno kmetijo v času zapustničine smrti oziroma s pravnomočno upravno odločbo, kar v skladu s tretjim odstavkom 4. člena ZDKG formalno pomeni zemljišča, pri katerih je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba o zaščiteni kmetiji.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 11/1-4.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - mednarodni kongres ali konferenca - enako obravnavanje
Predlagatelj napredovanja ima dolžnost, da svoje navedbe v vlogi dokaže, ob tem ni ovire, da tožena stranka predlagana dokazila oceni oz. da zahteva predložitev dodatnih dokazil, če meni, da predložena dokazila ne dokazujejo tistega, kar se v vlogi zatrjuje. Tudi ni ovire za to, da se kasneje, ko se pojavi dvom, od predlagatelja zahteva več, kot se je zahtevalo pred tem pri odločanju od drugih v istovrstnih primerih.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 10. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - začasna odredba
Tožnik je pred prihodom v Slovenijo prostovoljno in pred končanjem postopka za mednarodno zaščito zapustil druge države, v katerih je zaprosil za mednarodno zaščito, čeprav o njegovih prošnjah še ni bilo odločeno, kar ustreza objektivni okoliščini nesodelovanja v postopku, kot jo opredeljuje 5. alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZS člen 83, 83/2, 83/3. ZBPP člen 34, 34/4.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - brezplačna pravna pomoč - nujne zadeve - sodne počitnice - zavrženje tožbe
Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. V obravnavanem primeru je tako rok za vložitev tožbe začel teči v četrtek, dne 12. 7. 2018, in se je iztekel v petek, dne 10. 8. 2018. Na navedeno nima nikakršnega vpliva dejstvo, da so od 15. 7. do 15. 8. 2018 trajale sodne počitnice. ZS v tretjem odstavku 83. člena določa, da v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, razen v zadevah, ki so kot nujne opredeljene v drugem odstavku tega člena zakona. ZBPP v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve po ZBPP, v upravnem sporu obravnavajo kot nujne.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - začasna odredba
Na podlagi vsega ugotovljenega sodišče meni, da tožnikov namen ni (bil) počakati do končne odločitve o njegovi prošnji za mednarodno zaščito v Sloveniji, niti da bi počakal, da ga Slovenija preda pristojni državi članici. Ravnanje tožnika je zato po presoji sodišča nedvomno mogoče opredeliti kot okoliščino iz pete alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 in sodišče, enako kot pristojni organ, utrjuje v prepričanju, da bi tožnik, kolikor bi ne bil pridržan, zapustil tudi Slovenijo.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - informacije o stanju v izvorni državi - notranja zaščita - slabe humanitarne razmere - varnostna situacija v izvorni državi - slabe življenjske razmere - prosilec iz Ukrajine
Na podlagi izrazitega poslabšanja varnostne situacije v zadnjih mesecih, povsem negotove prihodnosti konflikta ter uporabe bojnih sredstev, ki so nevarna za civiliste, in na podlagi individualnih okoliščin tožnikov (prebivanje v enem izmed najnevarnejših predelov Donecka, kjer še vedno potekajo oboroženi spopadi, ter ženski spol tožnice), sodišče ocenjuje, da v skladu s sodbo Elgafaji obstajajo utemeljeni razlogi, da bi bila tožnika v primeru vrnitve v njun izvorni kraj, Doneck, soočena z utemeljenim tveganjem resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost zaradi samovoljnega nasilja v oboroženem spopadu.
Dokazno breme glede obstoja ustrezne razselitvene alternative v okviru prosilčeve izvorne države je na toženi stranki, saj z njo odkloni zaščito v Republiki Sloveniji. Smiselno enako velja za sodišče, kadar odloča v sporu polne jurisdikcije, kakor v konkretnem primeru.
Tožnica je stara 53 let, ženske so sicer glede na poročilo IOM glede zaposlitvenih možnosti v slabšem položaju, vendar je treba upoštevati, da je tožnica brez mladoletnih otrok, ki bi jih morala preživljati in zanje skrbeti, pridobljeno ima srednjo tehnično izobrazbo, pred zapustitvijo države je bila samostojna podjetnica, kar vse po mnenju sodišča kaže na tožničine delovne izkušnje in dobre zaposlitvene možnosti. S svojimi prihodki tožnika lahko medsebojno pomagala. Tožnik ima glede na to, da je 27-letni zdrav, samski moški, s pridobljeno splošno srednješolsko izobrazbo, s 3 leti univerzitetnega izobraževanja v Donetsku ter 3 leta šolanja na Srednji ...šoli v Sloveniji, po oceni sodišča zelo dobre zaposlitvene možnosti. Tožnik je pred zapustitvijo države pomagal svoji materi v trgovini, prej je delal tudi v trgovski hiši in pri stricu, ki je gojil gobe, kar vse kaže na delovne izkušnje, ki bodo prav tako pomagale, da bo tožnik lahko v razumnem roku našel zaposlitev.
Bivališča, ki so na voljo NRO, so takšna, ki nedvomno omogočajo življenje nad pragom nečloveškega in ponižujočega ravnanja v smislu 3. člena EKČP in da bi bil tak standard zagotovljen tudi tožnikoma.
Sodišče ne vidi kakršnih koli razlogov, zaradi katerih bi se bila tožnika prisiljena vrniti se na območje Donetska. Imata namreč dobre zaposlitvene možnosti, predvsem pa sta, kot tudi sama navajata, člana in aktivna podpornika politične stranke Batkivščina, ki je proukrajinsko usmerjena, in bosta torej na ta način lahko ovrgla morebitne predsodke lokalnega prebivalstva, da sta se zavzemala za odcepitev od Ukrajine.
Na območju, ki je pod nadzorom ukrajinskih oblasti, tožnika nimata razlogov za utemeljen strah pred preganjanjem ali utemeljeno tveganje da utrpita resno škodo, in se od njiju lahko razumno pričakuje, da se bosta tam nastanila. Sodišče ob upoštevanju vseh informacij o izvorni državi in osebnih okoliščin tožnikov ocenjuje, da imata tožnika realne možnosti, da se bosta oba ali vsaj eden od njiju v razumnem času lahko zaposlila in si najela stanovanje ter tako poskrbela za svojo socialno in ekonomsko varnost. Tožnika tako ne bosta soočena z življenjskimi razmerami, ki bi pomenile kršitev 3. člena EKČP.
Zakon o splošnem upravnem postopku člen 8, 10. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20, 20/č, 20/č-2.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - dokazna ocena
Tožena stranka je obravnavala in zajela v svoji obrazložitvi izjave prič, iz katerih je pomanjkljivo zaključila, da potrjujejo sodelovanje na mednarodnih posvetih, saj v izpodbijani odločbi ne pojasni, zakaj predložene pisne izjave sodelavk tožeče stranke niso verodostojne oziroma ne predstavljajo dokaza o izvedbi referata na mednarodni konferenci, kar pomeni, da tožena stranka dokazne ocene predloženih dokazov ni opravila.
ZPotK-1 člen 2, 2-14, 22, 22/2, 24, 34, 34/7, 34/7-3.
ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit
Tožnik v kreditnih pogodbah, pri izračunu EOM ni upošteval zavarovanja kredita kot stroška kredita, za katerega je znižal pogodbeno dogovorjeni znesek kredita, tako da so potrošniki zaradi zavarovanja kredita dejansko prejeli dosti manjši znesek kot bi ga morali prejeti, kar tudi po presoji sodišča zadošča za ugotovitev, da je bilo poslovanje tožnika pri izračunu EOM (ali skupnih stroških kredita) v nasprotju z 22. členom ZPotK-1.