Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica zaprosila za izdajo dovoljenja za začasno izvajanje rejniške dejavnosti do odpusta njene hčerke oziroma matere mld. A.A. s prestajanja kazni zapora. Iz podatkov v spisu nadalje izhaja, da je otrokova mati pričela prestajati izrečeno zaporno kazen v trajanju enega leta in šest mesecev dne 12. 4. 2016. Glede na navedeno se ji je zaporna kazen iztekla oktobra 2017. To pomeni, da je tožnici med postopkom pravni interes za odločitev v zvezi z njeno vlogo za pridobitev dovoljenja za začasno izvajanje rejniške dejavnosti, prenehal. Tožnica si zato tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu glede na zahtevek, postavljen v tožbi, to je (zgolj) zahtevek za odpravo izpodbijanega akta (izpodbojna tožba) svojega pravnega položaja ne more več izboljšati.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - mednarodni kongres ali konferenca
Okoliščina, da je povzetek prispevkov objavljen v zborniku, ne izkazuje niti, da je dejansko šlo za mednarodno konferenco, niti da je na njej tožnik dejansko izvedel referat.
tujec - dovolitev zadrževanja - pogoji za dovolitev - načelo nevračanja - subjektivna nevarnost za tožnika
Navedba prvostopenjskega organa, da je napravil varnostno oceno stanja v Ukrajini, čeprav le-ta ni v obrazložitvi odločbe razvidna, pa ne more biti odločilna napaka, da bi sodišče moralo odločbo odpraviti in jo vrniti v ponovni postopek z namenom dopolnitve ugotovitvenega postopka, kajti tožnica od vložitve pripravljalne vloge z dne 14. 4. 2016 ni sodišču predložila nobenega novega dokumenta, listine ali drugega dokaza, ki bi kazal na to, da se je situacija v Ukrajini bodisi na splošno, bodisi samo v njenem primeru, spremenila glede na že razsojene okoliščine v takšni meri, da bi bila potrebna aktualna ocena stanja v izvorni državi.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - napredovanje v naziv mentor - pogoji za napredovanje
V nazive po ZOFVI napredujejo tisti strokovi delavci, ki so zaposleni v javnih vzgojno izobraževalnih zavodih, ne glede na to ali jih je ustanovila država ali lokalna skupnost. Kot javno vzgojno izobraževalni zavod po ZOFVI se obravnavajo zgolj zavodi, ki 1) izvajajo javno vzgoljno izobraževalne programe po 8. členu ZOFVI in 2) so vpisani v razvid izvajalcev teh programov pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, posledično lahko minister odloča le o napredovanju tistih strokovnih delavcev, ki so zaposleni pri delodajalcu, ki izpolnjuje oba pogoja.
Zaračunavanje stroška upravljanja zapadlega neplačanega dolga in premije za prevzem tveganja neplačila kredita, v primeru nepravočasnega plačila kredita v znesku, ki bistveno presega znesek zamudnih obresti, predstavlja poskus obida 27.a člena ZVPot.
Imetnik vodne pravice je ne glede na to, ali jo je pridobil na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije, dolžan plačevati vodno povračilo.
Prvi odmeri vodnega povračila ni mogoče preprosto reči, da gre za rabo vode, ki je najbolj podobna športnemu ribolovu v komercialnih ribnikih. Tožeča stranka je ribiška družina, ki ima koncesijo za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišču po ZSRib in deluje v javnem interesu.
javni razpis - pogoji za dodelitev sredstev - cilj javnega razpisa - število zaposlenih delavcev - napačna uporaba materialnega prava
Namen javnega razpisa je ob sofinanciranju začetnih investicij podjetij, prav ustvarjanje novih delovnih mest oziroma vsaj njihovo ohranjanje. Razlogi zaradi katerih stranka ne izpolnjuje razpisnih pogojev ne vplivajo na odločitev o zavrnitvi vloge. Tožnik bi moral delavca, ki je dal odpoved pogodbe o zaposlitvi, nemudoma nadomestiti.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - zahteva za priznanje pravic po ZVV - začetek uveljavljanja pravice
Pravica do zdravstvenega varstva gre upravičencu v skladu z določbo 25. člena ZVV od prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahteve. Uveljavljanje pravic za nazaj ni mogoče.
ZDavP-2 člen 89, 89/1. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1. ZZRZI člen 6, 6/1.
zaposlovanje invalidov - vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - obnova postopka - razlog za obnovo postopka
Ni pravilno stališče upravnih organov, da se glede obnove postopka v davčnih postopkih ZUP ne uporablja, ker to vprašanje ureja ZDavP-2. To bi bil namreč pomenilo, da bi bil v davčnem postopku mogoč samo en obnovitveni razlog - možnost uporabe novih dejstev in dokazov, kar pa gotovo ni bil namen zakonodajalca ob sprejetju 89. člena ZDavP-2. ZUP v 260. členu določa še devet drugih razlogov.
Sodba ni novo dejstvo oziroma nov dokaz v smislu razloga za obnovo postopka, ampak je pravna podlaga, v danem primeru, za izdajo odločbe o vračilu plačanega prispevka.
mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - nastanitev na zasebnem naslovu - finančna pomoč - zahtevek prosilca
Prosilec ne more pridobiti pravice do materialne oskrbe (druga alineja prvega odstavka 78. člena ZMZ-1) in pravice do finančne oskrbe (tretja alineja prvega odstavka 78. člena ZMZ-1) hkrati, temveč sta omenjeni pravici alternativni in prva prosilcu pripada v primeru nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi, druga pa v primeru nastanitve na zasebnem naslovu.
Če so v določenem obdobju izpolnjeni zakonski pogoji za dodelitev pravice do finančne pomoči in upravičenec to upravičenje v časovnih okvirjih podaljšuje, potem le-ta lahko pripada upravičencu tudi za nazaj, ko je bil nastanjen na zasebnem naslovu.
zaposlovanje invalidov - vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov
Vrhovno sodišče RS je že sprejelo pravno stališče, da kvota 6 % ne predstvlja neustavnega, nezakonitega oz. nesorazmernega posega v ustavne pravice, ker za tako ureditev obstaja javna korist in je poseg v skladu s splošnim načelom sorazmernosti.
Merilo za določitev kvote je področje dejavnosti, saj so nekatere dejavnosti bolj primerne za zaposlovanje invalidov kot druge. Določitev višne kvote, v zakonskem okviru 2 % - 6 %, pa je v prosti presoji Vlade RS in gre za strokovno vprašanje, ne pravno.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - procesni sklepi - predlog za izrek ničnosti - odprava po nadzorstveni pravici
Izpodbijani sklep predstavlja le nadaljevanje izvršilnega postopka in ne vsebuje vsebinske odločitve o materialno pravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika v smislu 2. člena ZUS-1. Ukrep se le prisilno izvršuje, ker tožnik naloženih obveznosti ni izpolnil sam, kot mu je bilo to naloženo z izvršilnim naslovom, inšpekcijsko odločbo z dne 18. 2. 2016. Gre za procesni akt in je že zato uporaba izrednega pravnega sredstva odprave po nadzorstveni pravici izključena. Tožnikova zahteva za odpravo sklepa po nadzorstveni pravici se tudi sicer ne sklicuje na nobenega izmed taksativno navedenih razlogov za odpravo iz prvega odstavka 274. člena ZUP, niti nobenemu od njih ne ustreza vsebinsko.
evidentiranje urejene meje - zapisnik mejne obravnave - prikaz poteka meje - strinjanje s potekom meje
Tožnik se je s potekom meje izrecno strinjal, kar je potrdil s podpisom zapisnika. Če se z mejo ne bi strinjal, bi moral pokazati svojo mejo, sicer se šteje, da s predlagano mejo soglaša.
varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Sodišče je tožečo stranko, ki živi v tujini, s sklepom pozvalo, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Tožeča stranka je na sklep sodišča odgovorila z navedbo, da ni zmožna najeti pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Ker gre za nekonkrtizirano in nedokazano izjavo o okoliščinah na strani tožeče stranke, sodišče nima podlage za drugačno postopanje, kot za zavženje tožbe.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožbo, ki jo je tožnik poslal po pošti kot navadno pisemsko pošiljko, je sodišče prejelo po poteku z zakonom predpisanega 30 dnevnega roka, zato jo je na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Okoliščina, s katero je tožnik utemeljeval svoj predlog za obnovo postopka, ni verjetno izkazana. Pritrditi je namreč stališču upravnega organa, da sprememba sodne prakse (oziroma, kot navaja tožnik, spremenjena vsebina tujega prava) ne pomeni drugačne rešitve predhodnega vprašanja. Vprašanje vzajemnosti in posledično priznanje upravičenja do denacionalizacije v obravnavanem primeru namreč ni bilo vprašanje v smislu 147. člena ZUP temveč, kot navaja že sam tožnik, vprašanje vsebine tujega prava. To pa nedvomno ne sodi med razloge, zaradi katerih bi bilo možno predlagati obnovo postopka.
ZEKom-1 člen 93, 93/a, 96, 98, 99, 99/1, 95, 101-108. ZUS-1 člen 20, 20/1, 40, 40/1, 52. ZUP člen 141, 141/2, 146, 164, 164/2, 165, 165/1.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - določitev operaterja s pomembno tržno močjo - upoštevni trg - analiza upoštevnega trga - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo
Analizi upoštevnega trga ni mogoče očitati nobenih nepravilnosti ali napak, ki bi lahko povzročile oziroma pomenile nezakonitost izpodbijane odločbe, ob upoštevanju še, da predstavlja analiza v bistveni vsebini strokovno delo, ki ga je pristojna izdelati toženka.
V ZEKom-1 so za vsako izmed predpisanih obveznosti določeni posebni pogoji v tem smislu, da zakon opredeljuje njeno vsebino, določa, katere okoliščine mora toženka upoštevati pri presoji in naložitvi obveznosti, obenem pa zakon pri določanju obveznosti na splošno pušča toženki določeno polje diskrecije (na kar tudi izrecno kaže uporaba izrazov "zlasti" in "lahko" v zakonskih določbah), s čimer se omogoča prilagoditev obveznosti ugotovitvam v konkretnem primeru. S tem je toženki med drugim omogočeno, da pri naložitvi obveznosti upošteva načelo sorazmernosti.
Ne glede na civilnopravno naravo pogodbenih kazni, če se pogodbeno kazen razume v kontekstu instituta civilnega prava po določilih OZ, sodišče sodi, da njihova naložitev v smislu obveznosti operaterja s pomembno tržno močjo po ZEKom-1 ni materialnopravno napačna, saj jih je treba v obravnavani zadevi razumeti kot del obveznosti po ZEKom-1, ki v okviru posamezne obveznosti ne določa (izčrpno) posameznih konkretnih oblik ukrepov.
Iz tožnikovih lastnih navedb izhaja, da je seznanjen z modelom ERT, da pa bi moral biti model ERT "končen", pa v okoliščinah obravnavane zadeve ne vpliva na določnost naložene obveznosti. Toženka trdi, da po naravi stvari sam model ne more biti povsem fiksen in nespremenljiv ter da predstavlja model ERT, ki ga sama uporablja za izračune, za tožnika pripomoček, to pomeni, da je tožniku ta model na voljo (in po navedbah strank so tudi do sedaj tožniku bile na voljo različice modela), da tudi sam (vnaprej) preveri ustreznost cen, ki jih znotraj naloženih omejitev sicer določa prosto. Iz navedb strank ne izhaja, da tožnik ne bi imel vpogleda v model ERT, na katerega se – oziroma se bo opirala toženka, vsakokrat, ko bi menil, da ga potrebuje za lastno preverjanje oziroma tožnik temu konkretizirano ne ugovarja.
Tožnik sam trdi, da je toženka (že) pripravila nov model za izračunavanje WACC, ki ga je dala v javno posvetovanje, torej tožnik se bo do spremembe – tako višine kot samega izračuna WACC – lahko opredelil oziroma dal svoje pripombe (po navedbah toženke je tožnik to storil in prav tako tudi podal pripombe na posodobljen model WACC, čemur tožnik ne oporeka). Vsakokratna veljavnost same višine WACC po presoji sodišča kot taka ni dejstvo, na katerega bi toženka opirala svojo odločitev. Pri tem je treba upoštevati, da gre pri izpodbijani odločbi za regulacijo upoštevnega trga vnaprej. Potrebno je, da ima tožnik, pa tudi sicer zainteresirana javnost, možnost izjave o spremembah WACC (morebitne pripombe mora toženka ustrezno upoštevati oziroma nanje argumentirano odgovoriti v skladu z 204. členom ZEKom-1).
ZUJIK člen 90. Uredba o republiških priznavalninah na področju kulture (2003) člen 3. ZUP člen 214.
republiška priznavalnina - pogoji za dodelitev republiške priznavalnine - strokovna komisija - izpolnjevanje pogojev - obrazložitev odločbe
Konkretne ocene drugega izmed kriterijev iz 3. člena Uredbe o republiških priznavalninah na področju kulture, dokumentiranih kritičnih odmevov strokovne javnosti oziroma enciklopedičnih zapisov oziroma vrednotenja v strokovni literaturi, v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni. Čeprav tožnik v upravnem postopku predloži obsežna dokazila o objavah glede svojega udejstvovanja, toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe zapiše le, da tožnikov prispevek k slovenski kulturi ni razviden iz kritičnih odmevov strokovne javnosti in drugih dokumentiranih zapisov. Sodišče se do objav, ki jih je predložil tožnik, ne more opredeliti niti po vsebini niti po tem, ali ustrezajo kriteriju „dokumentiranih kritičnih odmevov strokovne javnosti“, bi pa to v okviru obrazložitve izpodbijane odločbe morala storiti toženka.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja - točkovanje vloge - obrazložitev odločbe
Ocenjevanje prijav, je kljub postavljenim kriterijem in čeprav je opravljeno s strani strokovnjakov, vedno do določene mere subjektivno. Sodišče se ne more spuščati v presojo primernosti ocen strokovne komisije, temveč se lahko, v skladu z določbami 94. člena ZUJIK, kot nedopustne upoštevajo samo tiste kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja, ki so očitne.
Nevedbe, da so tožnici ukradli med drugim tudi dokumente, na predložitev katerih jo je pozivala toženka, in navedbe iz tožničine vloge, v kateri piše, da ni uspela niti na šoli, kjer se je zglasila, niti pri časopisih pridobiti dokazil, v tem upravnem sporu niso upoštevne. Tovrstne okoliščine bi bilo mogoče navajati v upravnem postopku, denimo ob podaji prošnje za podaljšanje roka, ob predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ali podobno. Te okoliščine pa same po sebi in brez kakršnihkoli s tem povezanih dokaznih predlogov v upravnem sporu tožnici ne morejo prinesti uspeha ob odsotnosti drugih konkretnih tožbenih navedb.