tujec - dovolitev zadrževanja - pogoji za dovolitev - načelo nevračanja - subjektivna nevarnost za tožnika
Navedba prvostopenjskega organa, da je napravil varnostno oceno stanja v Ukrajini, čeprav le-ta ni v obrazložitvi odločbe razvidna, pa ne more biti odločilna napaka, da bi sodišče moralo odločbo odpraviti in jo vrniti v ponovni postopek z namenom dopolnitve ugotovitvenega postopka, kajti tožnica od vložitve pripravljalne vloge z dne 14. 4. 2016 ni sodišču predložila nobenega novega dokumenta, listine ali drugega dokaza, ki bi kazal na to, da se je situacija v Ukrajini bodisi na splošno, bodisi samo v njenem primeru, spremenila glede na že razsojene okoliščine v takšni meri, da bi bila potrebna aktualna ocena stanja v izvorni državi.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 11/1-4.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - mednarodni kongres ali konferenca - enako obravnavanje
Predlagatelj napredovanja ima dolžnost, da svoje navedbe v vlogi dokaže, ob tem ni ovire, da tožena stranka predlagana dokazila oceni oz. da zahteva predložitev dodatnih dokazil, če meni, da predložena dokazila ne dokazujejo tistega, kar se v vlogi zatrjuje. Tudi ni ovire za to, da se kasneje, ko se pojavi dvom, od predlagatelja zahteva več, kot se je zahtevalo pred tem pri odločanju od drugih v istovrstnih primerih.
Imetnik vodne pravice je ne glede na to, ali jo je pridobil na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije, dolžan plačevati vodno povračilo.
Prvi odmeri vodnega povračila ni mogoče preprosto reči, da gre za rabo vode, ki je najbolj podobna športnemu ribolovu v komercialnih ribnikih. Tožeča stranka je ribiška družina, ki ima koncesijo za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišču po ZSRib in deluje v javnem interesu.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 10. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - začasna odredba
Tožnik je pred prihodom v Slovenijo prostovoljno in pred končanjem postopka za mednarodno zaščito zapustil druge države, v katerih je zaprosil za mednarodno zaščito, čeprav o njegovih prošnjah še ni bilo odločeno, kar ustreza objektivni okoliščini nesodelovanja v postopku, kot jo opredeljuje 5. alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2.
zaposlovanje invalidov - vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota za zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov
Vrhovno sodišče RS je že sprejelo pravno stališče, da kvota 6 % ne predstvlja neustavnega, nezakonitega oz. nesorazmernega posega v ustavne pravice, ker za tako ureditev obstaja javna korist in je poseg v skladu s splošnim načelom sorazmernosti.
Merilo za določitev kvote je področje dejavnosti, saj so nekatere dejavnosti bolj primerne za zaposlovanje invalidov kot druge. Določitev višne kvote, v zakonskem okviru 2 % - 6 %, pa je v prosti presoji Vlade RS in gre za strokovno vprašanje, ne pravno.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZS člen 83, 83/2, 83/3. ZBPP člen 34, 34/4.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - brezplačna pravna pomoč - nujne zadeve - sodne počitnice - zavrženje tožbe
Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. V obravnavanem primeru je tako rok za vložitev tožbe začel teči v četrtek, dne 12. 7. 2018, in se je iztekel v petek, dne 10. 8. 2018. Na navedeno nima nikakršnega vpliva dejstvo, da so od 15. 7. do 15. 8. 2018 trajale sodne počitnice. ZS v tretjem odstavku 83. člena določa, da v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, razen v zadevah, ki so kot nujne opredeljene v drugem odstavku tega člena zakona. ZBPP v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve po ZBPP, v upravnem sporu obravnavajo kot nujne.
ZPotK-1 člen 2, 2-14, 22, 22/2, 24, 34, 34/7, 34/7-3.
ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit
Tožnik v kreditnih pogodbah, pri izračunu EOM ni upošteval zavarovanja kredita kot stroška kredita, za katerega je znižal pogodbeno dogovorjeni znesek kredita, tako da so potrošniki zaradi zavarovanja kredita dejansko prejeli dosti manjši znesek kot bi ga morali prejeti, kar tudi po presoji sodišča zadošča za ugotovitev, da je bilo poslovanje tožnika pri izračunu EOM (ali skupnih stroških kredita) v nasprotju z 22. členom ZPotK-1.
mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - nastanitev na zasebnem naslovu - finančna pomoč - zahtevek prosilca
Prosilec ne more pridobiti pravice do materialne oskrbe (druga alineja prvega odstavka 78. člena ZMZ-1) in pravice do finančne oskrbe (tretja alineja prvega odstavka 78. člena ZMZ-1) hkrati, temveč sta omenjeni pravici alternativni in prva prosilcu pripada v primeru nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi, druga pa v primeru nastanitve na zasebnem naslovu.
Če so v določenem obdobju izpolnjeni zakonski pogoji za dodelitev pravice do finančne pomoči in upravičenec to upravičenje v časovnih okvirjih podaljšuje, potem le-ta lahko pripada upravičencu tudi za nazaj, ko je bil nastanjen na zasebnem naslovu.
javni razpis - pogoji za dodelitev sredstev - cilj javnega razpisa - število zaposlenih delavcev - napačna uporaba materialnega prava
Namen javnega razpisa je ob sofinanciranju začetnih investicij podjetij, prav ustvarjanje novih delovnih mest oziroma vsaj njihovo ohranjanje. Razlogi zaradi katerih stranka ne izpolnjuje razpisnih pogojev ne vplivajo na odločitev o zavrnitvi vloge. Tožnik bi moral delavca, ki je dal odpoved pogodbe o zaposlitvi, nemudoma nadomestiti.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - procesni sklepi - predlog za izrek ničnosti - odprava po nadzorstveni pravici
Izpodbijani sklep predstavlja le nadaljevanje izvršilnega postopka in ne vsebuje vsebinske odločitve o materialno pravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika v smislu 2. člena ZUS-1. Ukrep se le prisilno izvršuje, ker tožnik naloženih obveznosti ni izpolnil sam, kot mu je bilo to naloženo z izvršilnim naslovom, inšpekcijsko odločbo z dne 18. 2. 2016. Gre za procesni akt in je že zato uporaba izrednega pravnega sredstva odprave po nadzorstveni pravici izključena. Tožnikova zahteva za odpravo sklepa po nadzorstveni pravici se tudi sicer ne sklicuje na nobenega izmed taksativno navedenih razlogov za odpravo iz prvega odstavka 274. člena ZUP, niti nobenemu od njih ne ustreza vsebinsko.
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica zaprosila za izdajo dovoljenja za začasno izvajanje rejniške dejavnosti do odpusta njene hčerke oziroma matere mld. A.A. s prestajanja kazni zapora. Iz podatkov v spisu nadalje izhaja, da je otrokova mati pričela prestajati izrečeno zaporno kazen v trajanju enega leta in šest mesecev dne 12. 4. 2016. Glede na navedeno se ji je zaporna kazen iztekla oktobra 2017. To pomeni, da je tožnici med postopkom pravni interes za odločitev v zvezi z njeno vlogo za pridobitev dovoljenja za začasno izvajanje rejniške dejavnosti, prenehal. Tožnica si zato tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu glede na zahtevek, postavljen v tožbi, to je (zgolj) zahtevek za odpravo izpodbijanega akta (izpodbojna tožba) svojega pravnega položaja ne more več izboljšati.
varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Sodišče je tožečo stranko, ki živi v tujini, s sklepom pozvalo, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Tožeča stranka je na sklep sodišča odgovorila z navedbo, da ni zmožna najeti pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Ker gre za nekonkrtizirano in nedokazano izjavo o okoliščinah na strani tožeče stranke, sodišče nima podlage za drugačno postopanje, kot za zavženje tožbe.
Zakon o splošnem upravnem postopku člen 8, 10. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20, 20/č, 20/č-2.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - dokazna ocena
Tožena stranka je obravnavala in zajela v svoji obrazložitvi izjave prič, iz katerih je pomanjkljivo zaključila, da potrjujejo sodelovanje na mednarodnih posvetih, saj v izpodbijani odločbi ne pojasni, zakaj predložene pisne izjave sodelavk tožeče stranke niso verodostojne oziroma ne predstavljajo dokaza o izvedbi referata na mednarodni konferenci, kar pomeni, da tožena stranka dokazne ocene predloženih dokazov ni opravila.
evidentiranje urejene meje - zapisnik mejne obravnave - prikaz poteka meje - strinjanje s potekom meje
Tožnik se je s potekom meje izrecno strinjal, kar je potrdil s podpisom zapisnika. Če se z mejo ne bi strinjal, bi moral pokazati svojo mejo, sicer se šteje, da s predlagano mejo soglaša.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 95, 95/3, 95/6.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - razpisni pogoji za prijavitelja - tržna cena - nepopolno dejansko stanje
Toženka vloge ni zavrnila na podlagi predpisa, ki bi predložitev netržnih ponudb opredelil kot samostojno kršitev. Po presoji sodišča Uredbao izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 in Javni razpis tudi ne določata izrecno (upravne) kazni za kršitev, ki jo toženka očita tožniku, saj Katalog kršitev in sankcij, ki je Priloga 2 Uredbe, predložitve netržne ponudbe ne opredeljuje kot kršitev in zanjo ne določa sankcije.
Kršitev v zvezi s predloženo netržno ponudbo je lahko podlaga za zavrnitev vloge in izrek upravne kazni le, če je ugotovljeno, da je vlagatelj uveljavljal nerazumne stroške. Le izplačilo (oziroma uveljavljanje) nerazumnih stroškov bi namreč lahko pomenilo oškodovanje proračuna in šele ob taki ugotovitvi bi bil zapolnjen zakonski dejanski stan, določen z definicijo "nepravilnost".
Nevedbe, da so tožnici ukradli med drugim tudi dokumente, na predložitev katerih jo je pozivala toženka, in navedbe iz tožničine vloge, v kateri piše, da ni uspela niti na šoli, kjer se je zglasila, niti pri časopisih pridobiti dokazil, v tem upravnem sporu niso upoštevne. Tovrstne okoliščine bi bilo mogoče navajati v upravnem postopku, denimo ob podaji prošnje za podaljšanje roka, ob predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ali podobno. Te okoliščine pa same po sebi in brez kakršnihkoli s tem povezanih dokaznih predlogov v upravnem sporu tožnici ne morejo prinesti uspeha ob odsotnosti drugih konkretnih tožbenih navedb.
Okoliščina, s katero je tožnik utemeljeval svoj predlog za obnovo postopka, ni verjetno izkazana. Pritrditi je namreč stališču upravnega organa, da sprememba sodne prakse (oziroma, kot navaja tožnik, spremenjena vsebina tujega prava) ne pomeni drugačne rešitve predhodnega vprašanja. Vprašanje vzajemnosti in posledično priznanje upravičenja do denacionalizacije v obravnavanem primeru namreč ni bilo vprašanje v smislu 147. člena ZUP temveč, kot navaja že sam tožnik, vprašanje vsebine tujega prava. To pa nedvomno ne sodi med razloge, zaradi katerih bi bilo možno predlagati obnovo postopka.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja - točkovanje vloge - obrazložitev odločbe
Ocenjevanje prijav, je kljub postavljenim kriterijem in čeprav je opravljeno s strani strokovnjakov, vedno do določene mere subjektivno. Sodišče se ne more spuščati v presojo primernosti ocen strokovne komisije, temveč se lahko, v skladu z določbami 94. člena ZUJIK, kot nedopustne upoštevajo samo tiste kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja, ki so očitne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Ravnanje prosilca za BPP - vlaganje številnih prošenj za dodelitev BPP v zvezi z isto pravdno zadevo - šteje za očitno zlorabo instituta brezplačne pravne pomoči.
ZUJIK člen 90. Uredba o republiških priznavalninah na področju kulture (2003) člen 3. ZUP člen 214.
republiška priznavalnina - pogoji za dodelitev republiške priznavalnine - strokovna komisija - izpolnjevanje pogojev - obrazložitev odločbe
Konkretne ocene drugega izmed kriterijev iz 3. člena Uredbe o republiških priznavalninah na področju kulture, dokumentiranih kritičnih odmevov strokovne javnosti oziroma enciklopedičnih zapisov oziroma vrednotenja v strokovni literaturi, v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni. Čeprav tožnik v upravnem postopku predloži obsežna dokazila o objavah glede svojega udejstvovanja, toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe zapiše le, da tožnikov prispevek k slovenski kulturi ni razviden iz kritičnih odmevov strokovne javnosti in drugih dokumentiranih zapisov. Sodišče se do objav, ki jih je predložil tožnik, ne more opredeliti niti po vsebini niti po tem, ali ustrezajo kriteriju „dokumentiranih kritičnih odmevov strokovne javnosti“, bi pa to v okviru obrazložitve izpodbijane odločbe morala storiti toženka.