Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 95, 95/3, 95/6.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - razpisni pogoji za prijavitelja - tržna cena - nepopolno dejansko stanje
Toženka vloge ni zavrnila na podlagi predpisa, ki bi predložitev netržnih ponudb opredelil kot samostojno kršitev. Po presoji sodišča Uredbao izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 in Javni razpis tudi ne določata izrecno (upravne) kazni za kršitev, ki jo toženka očita tožniku, saj Katalog kršitev in sankcij, ki je Priloga 2 Uredbe, predložitve netržne ponudbe ne opredeljuje kot kršitev in zanjo ne določa sankcije.
Kršitev v zvezi s predloženo netržno ponudbo je lahko podlaga za zavrnitev vloge in izrek upravne kazni le, če je ugotovljeno, da je vlagatelj uveljavljal nerazumne stroške. Le izplačilo (oziroma uveljavljanje) nerazumnih stroškov bi namreč lahko pomenilo oškodovanje proračuna in šele ob taki ugotovitvi bi bil zapolnjen zakonski dejanski stan, določen z definicijo "nepravilnost".
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Ravnanje prosilca za BPP - vlaganje številnih prošenj za dodelitev BPP v zvezi z isto pravdno zadevo - šteje za očitno zlorabo instituta brezplačne pravne pomoči.
varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Tožeča s tranka, ki živi v tujini, se v postavljenem roku, niti kasneje, ni odvzela na poziv sodišča, da imenuje pooblaščenca za prejemanja pisanj v Republiki Sloveniji. Zato je sodišče tožbo zavrglo.
dohodnina - status rezidenta - status zavezanca - tožnik v tujini - vročanje pisanj - prepozna pritožba
Določba 85. člena ZDavP-2, na podlagi katere je bila opravljena vročitev je v razmerju do določb ZUP, ki urejajo vročitev, lex specialis. Pravilna je tudi v primeru, če se dokument vroča v tujino, saj za takšen primer ni predvidena nobena izjema.
brezplačna pravna pomoč - osebni stečaji - stečajni upravitelj - zakoniti zastopnik - odvetnik - odškodninski spor - stečajna masa
Stečajni upravitelj ne pridobi univerzalnega pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, zastopanje je omejeno na primere določene v drugem odstavku 97. člena ZFPPIPP, ki se nanašajo na izvajanje stečajnega postopka. Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika se omeji, da se prepreči zmanjšanje stečajne mase, to pa ni podlaga za zaključek, da stečajni dolžnik nima pravdne sposobnosti za procesna dejanja, s katerimi se stečajna masa lahko poveča, posledično mu zato ni mogoče odrekati upravičenosti do brezplačne pravne pomoči.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - odlog izvršbe
Izpodbijani sklep, s katerim je bilo odločeno o predlogu za odlog izvršbe, se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To je vseboval že izvršilni naslov - inšpekcijska odločba, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora na kmetijskem zemljišču zaustaviti degradacijo in ponovno vzpostaviti njegovo namembnost.
dovoljenje za stalno prebivanje - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi
Potrdilo Občine mesta Gradiška z dne 8. 4. 1991 ne pomeni novega dejstva oziroma ne pomeni pridobitve možnosti uporabiti nov dokaz, kajti dejstvo bolezni in smrti tožnikovega dedka je bilo obravnavano in ugotovljeno že v prvotnem postopku, ki je bil pravnomočno končan, in kar med strankama niti ni sporno, a s to razliko, da v pravnomočno končanem postopku omenjeno dejstvo ni bilo ugotovljeno z listinskim dokazom, ampak z zaslišanji.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - premoženje prosilca - vračilo neupravičeno dodeljene brezplačne pravne pomoči - hipoteka - prepoved vlaganja novih prošenj
Tožena stranka je v svoji odločbi pojasnila, da gre pri hipoteki za stvarno pravico (138. člen SPZ), ki ne posega v lastninsko pravico in da to pomeni, da v pravnem prometu ni ovir za razpolaganje z nepremičnino.
Vknjižena hipoteka na solastniškem deležu na nepremičnini, pri kateri je vpisana hipoteka, tako po presoji sodišča ni okoliščina, ki bi tožniku onemogočala razpolaganje z njegovimi nepremičninami in se zato všteva v premoženje, ki se upošteva pri izpolnjevanju materialnega položaja za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - skrbnik zapuščine - kriterij uspeha v postopku
Začasni skrbnik zapuščine je bil formalno gledano res postavljen v zapuščinskem postopku, vendar že iz sklepa izhaja, da je bil postavljen z izključnim namenom sprožitve pravdnega postopka, za kakršnakoli dejanja v zapuščinskem postopku ni imel pooblastil in jih tudi ni opravljal. Vsi stroški, za katere je bila dolžniku dodeljena brezplačna pravna pomoč, so tako nastali v pravdnem postopku, v katerem pa dediči niso uspeli.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev
Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil, da prvostopenjski organ razpolaga z javnimi sredstvi oziroma upravlja z državnim premoženjem v obliki naložb, ki so v lasti države oziroma organa kot javnopravnega subjekta, da prodaja državnega premoženja predstavlja porabo javnih sredstev oziroma gre za spremembo iz ene v drugo obliko premoženja, pri čemer gre pri kupcih za take subjekte, ki so sklenili pravni posel z osebo javnega prava in se pri tem morajo zavedati, da sklepajo pravni posel z javnim sektorjem, za katerega veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti. Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil, da so podatki o porabi javnih sredstev vedno javni.
Izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da mora tožnik povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči v znesku 1.200,00 EUR, na navedeni račun, v 30 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz obrazložitve sklepa pa je razvidno, da na predlog upravičenca lahko organ za brezplačno pravno pomoč in upravičenec skleneta tudi pisni dogovor o načinu vračila zgoraj omenjenega zneska in da je torej možno tudi obročno plačilo dolgovanega zneska. Navedeno pomeni, da je izrek v nasprotju z obrazložitvijo. Izvršljiv namreč postane le pravnomočen izrek upravne odločbe, ne pa tudi njegova obrazložitev.
ZBPP člen 13, 14, 14/3, 22, 22/2, 22/2-2. ZUP člen 144. ZSVarPre člen 27.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ugotavljanje vrednosti premoženja - kontradiktornost postopka - razpolaganje s premoženjem - izjemna brezplačna pravna pomoč - zdravstveno stanje prosilca
Tožena stranka bi morala tožnici omogočiti, da poda izjavo o ugotovljeni vrednosti zemljišč, ki so vplivale na zavrnitev njene prošnje za dodelitev BPP, oziroma ji omogočiti dokazovanje drugačne vrednosti tega premoženja. Dejansko možnost razpolaganja je nujno treba preučiti tudi z gledišča narave (dejanske rabe) zemljišča oziroma nepremičnine, s katero naj bi prosilec lahko razpolagal. Glede ugotavljanja vrednosti premoženja sodišče pojasnjuje, da se tožena stranka sicer lahko opre tudi na ustrezna izvedenska mnenja, vendar ker je bilo izvedensko mnenje, na katerem temelji izpodbijana odločitev, pridobljeno za potrebe delitve solastnine in ne za potrebe prodaje obeh nepremičnin in še manj zgolj tistega dela nepremičnin, ki predstavlja okolico hiše, je bil ta vidik, torej dejanska možnost razpolaganja, preveč neprepričljivo oziroma nepopolno ugotovljen.
Dodatno je treba upoštevati tudi to, da parc. št. 150/22 k.o. ... predstavlja tako hišo, v kateri tožnica živi, kot tudi njeno neposredno okolico (parkirišče, vrt ipd.), za katero tožena stranka zatrjuje, da bi tožnica z njo lahko razpolagala. To pomeni, da bi tožnica, če bi želela razpolagati z delom nepremičnine 150/22 k.o. ..., ki v naravi predstavlja okolico hiše, morala nujno razpolagati tudi s tistim delom nepremičnine, ki v naravi predstavlja njeno stanovanje. Tožnica bi torej morala razpolagati tudi s svojim stanovanjem, v katerem dejansko prebiva in ki se, če njegova vrednost ne presega ali dosega višine 120.000 EUR, ne upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do BPP.
Obrazložitev tožene stranke, da obisk toplic in obliži niso nujni, saj bi jih v nasprotnem primeru kril ZZZS, je v nasprotju z navedeno določbo 2. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, saj ta omogoča pridobitev izjemne BPP prav v primeru stroškov, povezanih z zdravljenjem, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Nadalje ni pravilna obrazložitev tožene stranke v smislu, da s staranjem pogosto naraščajo zdravstvene težave, zato gre v primeru lajšanja teh težav z obiski toplic ter jemanjem zdravil za prostovoljno sprejete obveznosti. Pri tem tožena stranka namreč ne upošteva, da ima tožnica pravico do invalidnine za 3. stopnjo okvare, kar je 80% telesna okvara, in da torej tožnica izpolnjuje pogoj iz 2. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, ki zadeva prosilce, pri katerih je podana stopnja invalidnosti oziroma druge oblike telesne okvare.
Za dodelitev izjemne brezplačne pomoči ni vedno nujno, da so izdatki izredni v smislu enkratnosti in nepredvidljivosti.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - specialni predpis - trg finančnih instrumentov - obrazložitev odločbe
Določilo 488. člena ZTFI predstavlja izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, ki jo določa specialni področni zakon glede na splošna določila ZDIJZ. Iz tega določila izhaja, da so zaupne prav vse informacije, razen tistih, ki so izrecno dostopne po tem zakonu ali kakšnem drugem zakonu. ZTFI pa določa v različnih določilih, kaj je javno dostopno.
ZPŠOIRSP člen 8,8/1, 29. OZ-UPB1 člen 62, 62/2, 62/3.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - rok za vložitev zahteve - prekluzivni materialni rok - iztek roka na dela prost dan - iztek roka na nedeljo
Iz vidika upravno pravnega področja je iztek materialnega prekluzivnega roka za vložitev zahteve, naj se določi denarna odškodnina z namenom poprave kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin izbrisanim, specifičen primer, ki predstavlja izjemo, saj ima v osnovi civilno pravno naravo in ga je potrebno obravnavati v skladu s pravili za obligacijska razmerja.
Ker je zadnji dan za vložitev zahteve po ZPŠOIRSP (18. 6. 2017) sovpadel z nedeljo, je upravičenec z zahtevo, vloženo prvi naslednji delovni dan (v ponedeljek, 19. 6. 2017) pravočasno uveljavljal svojo pravico v upravnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči - odvetniška tarifa
Kadar gre za eno zadevo in je v njej upravičenka hkati oškodovanka in obdolženka, ni podlage za priznanje dvakratnega pavšalnega zneska poštnih in telekomunikacijskih storitev ter materialnih stroškov.
tujec - dovolitev zadrževanja - rok za vložitev pritožbe - štetje rokov - iztek roka - pravočasnost vloge - zavrženje pritožbe
Glede na določbo 101. člena ZUP, je treba v primeru, kadar se rok za vložitev pritožbe izteče na soboto, ugotavljati, ali je organ, pri katerem je bilo treba opraviti dejanje postopka, na ta dan delal. Sodišče glede na podatke v spisu, ugotavlja, da je PU Ljubljana v soboto, dne 21. 5. 2016, delala.
ZBPP člen 2, 2/2, 34, 34/2, 34/4. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZS člen 83, 83/2-9, 83/3.
brezplačna pravna pomoč - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - sodne počitnice - tek roka za vložitev tožbe v upravnem sporu med sodnimi počitnicami - vročanje po ZUP - nujna zadeva
Ker se za vprašanja postopka v zvezi z brezplačno pravno pomočjo, ki jih ZBPP ne navaja, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, ni ovir za vročanje odločb v zvezi z brezplačno pravno pomočjo v času sodnih počitnic, zato sodne počitnice ne vplivajo na začetek teka roka za vložitev tožbe v upravnem sporu. Glede na določbo četrtega odstavka 34. člena ZBPP je zadeva, kjer se presoja zakonitost odločbe o upravičenosti do BPP "nujna zadeva" v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS. To pomeni, da rok za vložitev tožbe v upravnem sporu teče tudi v času sodnih počitnic.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za gozdarstvo - gozdna cesta - vpis v evidenco gozdnih cest - zasebna lastnina
Sprememba rabe zasebnega zemljišča v rabo gozdne ceste javnega značaja, brez ustrezne pravne podlage, pomeni protipraven poseg v ustavno varovano pravico tožnika do zasebne lastnine.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7. ZMZ-1 člen 20, 28, 28-2.
priznanje mednarodne zaščite - subsidiarna oblika zaščite - neverodostojnost tožnikovih navedb - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - resna škoda
Navedbe toženke o neverodostojnosti tožnika so premalo obrazložene, da bi se jih dalo preizkusiti, saj toženka ne pojasni, katere so te številne neprepričljive, malo verjetne in kontradiktorne izjave tožnika, razen 10 božjih zapovedi, in se take odločbe ne da preizkusiti.
Iz izpodbijane odločbe, v kateri se toženka opredeljuje do presoje upravičenosti tožnikovega statusa subsidiarne zaščite, izhaja, da se je pri tem naslonila na dokumente, ki jih povzema v elektronskih virih, vendar iz upravnega spisa ne izhaja, da bi toženka z njimi pred izdajo odločbe seznanila tožnika. S tem mu toženka ni dala možnost, da se glede njih izjavi pred izdajo odločbe. Z navedeno opustitvijo je toženka kršila pravico do izjave tožnika v postopku.