inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - zapisnik o ogledu
V obravnavanem postopku niso bila upoštevana določila ZIN in ZUP. Čeprav je bil opravljen ogled na terenu, inšpektorica o opravljenem ogledu ni sestavila zapisnika po postopku in na način, kot to predpisujejo določila ZUP, ampak le uradni zaznamek, kar je v nasprotju z določbo prvega in drugega odstavka 74. člena ZUP.
ZUS-1 člen 20, 20/3. Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu (2009) člen 12, 12/1. Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 16.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - prenos plačilnih pravic - tožbena novota
Tožnik ni zatrjeval, da je bil prenos plačilnih pravic izveden in ne oporeka ugotovitvi drugostopenjskega organa, da iz dokumentacije zadev ne izhaja, da je B.B. podala vlogo za prenos plačilnih pravic na pritožnika. Navedena ugotovitev po presoji sodišča pomeni, da sodišče ne more ugoditi tožbenemu ugovoru, da bi na obveznost opisanega postopka prenosa plačilnih pravic moral tožnika ali zakupodajalko opozoriti upravni organ, niti pritrdi tožbenemu zatrjevanju, da je do prenosa plačilnih pravic prišlo že s sklenitvijo zakupne pogodbe. Gre za postopek, urejen v predpisu, ki ga mora nosilec kmetijskega gospodarstva poznati.
vojni invalid - izvid in mnenje zdravniške komisije - določitev stopnje invalidnosti
Iz spisovnih podatkov je razvidno, da sta tako zdravniška komisija prve stopnje, kakor tudi zdravniška komisija druge stopnje, na podlagi medicinske dokumentacije prišli do popolnoma enakih strokovnih ugotovitev tako glede poškodb in bolezni, ki se upoštevajo kot podlaga za priznanje vojne invalidnosti, kakor tudi do izračuna s tem povezanega odstotka invalidnosti. Zato sta tako prvostopenjski kot drugostopenjski upravni organ svojo odločitev utemeljeno oprla na mnenje obeh zdravniških komisij, kot to določa zakon.
davek od dohodkov pravnih oseb - zloraba - davčna izguba - izogibanje davčnim obveznostim - davčni inšpekcijski nadzor - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
V obravnavanem primeru ne gre za navidezne posle (tretji odstavek 74. člena ZDavP-2), marveč za zlorabo predpisov o obdavčenju (četrti odstavek 74. člena ZDavP-2), saj so predmetne transakcije dejansko nastale in tudi bile izvedene, vendar pa so udeleženci v predmetnih transakcijah dosegli takšne davčne učinke, kot jih sicer ne bi. Pri udeleženih subjektih je pri obravnavanih transakcijah obstajalo soglasje volje za sklenitev takšnih transakcij, vendar pa je bil njihov namen izogibanje davčnim obveznostim. Čim pa se ugotovi, da gre za izogibanje uporabi predpisov o obdavčenju se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.
Ni pravilno tožničino stališče glede neizkazanosti suma zmanjšanja davčne obveznosti zaradi neplačila davka. V danem primeru je potrebno upoštevati, da je bila izdana ugotovitvena odločba, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnica v obračunu DDPO za leta 2013, 2014 in 2015 nepravilno izkazovala previsoko davčno izgubo (v odmernem postopku pa višina davčne izgube nesporno vpliva na višino davčne osnove in posledično na višino davka). Zato je bil DIN v skladu s šestim odstavkom 133. člena ZDavP-2, upravičeo razširjen tudi na druga časovna obdobja.
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da gre v konkretnem primeru za podatke, ki so preverljivi v uradnih evidencah in nenazadnje tožniku tudi znani. Sodišče sodi, da zaradi preverjanja splošnih pogojev za dodelitev sredstev, ki so tožniku znani, ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti.
V zvezi z ugovorom tožnika, da je tožena stranka v elektronskem biltenu umaknila, razpisni pogoj „neobstoj pravde“, sodišče dodaja, da kasnejši umik razpisnega pogoja po zaključenem Javnem razpisu ne more vplivati na drugačno odločitev v konkretnem primeru. V času izdaje izpodbijanega sklepa je Javni razpis določal, da morajo prijavitelji izpolnjevati splošne pogoje, med temi je (bil) tudi pogoj „(ne)obstoj pravde“. V primernost pogojev oz. v samo določitev pogojev pa se sodišče ne spušča, saj presoja le ali so bila pri preverjanju vloge upoštevana vsa merila v Javnem razpisu, ali so bila uporabljena pravilno ter ali je obrazložitev preverljiva in predvsem dovolj smiselna ter utemeljena.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožba, ki je bila sodišču poslala priporočeno po pošti, je bila vložena po poteku zakonskega roka, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.
verifikacija stare devizne vloge - nepopolna tožba - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je tožeči stranki s sklepom z dne 20. 11. 2017 postavilo začasno zastopnico, upravičeno za prejemanje pisanj in ji naložilo, da tožeči stranki pošlje sklep I U 2219/2017-4 z dne 20. 11. 2017, s katerim ji je sodišče naložilo, da v roku 30 dni od vročitve tega sklepa imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in da o tem pisno seznani sodišče. Sodišče je tožečo stranko opozorilo, da bo tožbo zavrglo, v kolikor v danem 30 dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom tega sklepa.
Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je tako iztekel z dnem 18. 1. 2018, tožeča stranka pa se do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odzvala na poziv sodišča in ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
mednarodna zaščita - umik prošnje za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - preuranjena odločitev
Toženka v izpodbijanem sklepu navaja, da je iz uradnih evidenc razvidno, da je tožnik 9. 9. 2018 samovoljno zapustil azilni dom ter da se v roku treh dni od zapustitve azilnega doma oziroma niti do izdaje izpodbijanega sklepa ni vrnil, hkrati pa je izpodbijani sklep izdala že 12. 9. 2018 (torej še v teku tridnevnega zakonskega roka po med strankama sicer nesporni tožnikovi samovoljni zapustitvi azilnega doma 9. 9. 2018). S tem pa je utemeljen ugovor tožnika, da je toženka izpodbijani sklep izdala preuranjeno, saj navedeno po presoji sodišča pomeni, da za izdajo izpodbijanega sklepa še niso bili izpolnjeni pogoji iz 2. alineje drugega odstavka 50. člena ZMZ-1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - odlog upravne izvršbe - založitev predujma za stroške
S tem, ko predlogu tožeče stranke za odlog založitve stroškov izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti v sklepu o založitvi zneska za kritje stroškov izvršbe ne odloži, ni pa bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi) sami. Z izpodbijanim aktom se odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, ne spreminja in zato v pravico, obveznost oziroma pravno korist tožeče stranke z izpodbijanim sklepom ni poseženo.
Zakon o visokem šolstvu člen 56. ZUP člen 9, 237, 237/1, 237/1-7.
visoko šolstvo - izvolitev v naziv redni profesor - načelo zaslišanja strank - pomanjkljiva obrazložitev
V odločbi tožničina dela niso konkretizirana, saj iz obrazložitve odločbe ni razvidno, katera konkretna dela niso dovolj pomembna in je zato odločba v tem delu premalo določno obrazložena, da bi se jo dalo preizkusiti. Iz same odločbe tudi ni dovolj jasno razvidno, ali je bil razlog za zavrnitev le zatrjevana pomanjkljiva objava pomembnih del, ali pa je bil razlog tudi negativno študentsko mnenje o pedagoškem delu.
Univerza deluje po načelih avtonomije, vendar pa je pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov potrebno upoštevati osnovne procesne pravice stranke v postopku, med katere spada tudi pravica do ustrezno obrazložene odločbe ter pravica do izjave v postopku, kar predstavlja uresničevanje ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.
ZDIJZ člen 6,6/1, 6/1-7, 6/1-9, 6/2. ZVO-1 člen 43.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - okoljski podatki
V obravnavani zadevi je sporno, ali dokument Osnutek akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (AN OVE) (posodobitev 2016) ne predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja zato, ker bi bila z njegovim razkritjem škoda, storjena izvedbi postopka celovite presoje vplivov na okolje večja od pravice javnosti, da se s tem dokumentom seznani ter ali je zahtevani dokument še v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu ter bi njegovo razkritje povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.
Tožnik škode, ki bi bila storjena izvedbi tega postopka v primeru javne dostopnosti spornega dokumenta, ni konkretiziral. Niti ni konkretno navedel, v čem bi seznanitev javnosti s spornim dokumentom, povzročila zastoj v postopku celovite presoje vpliva na okolje. Prav tako tožnik ni uspel izkazati, da bi bila z razkritjem spornega dokumenta škoda, storjena izvedbi postopka celovite presoje vplivov na okolje, večja od pravice javnosti, da se s tem dokumentom seznani.
Podana ni niti izjema pa 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sam sporni dokument je zaključen ter kot tak ni (več) v postopku izdelave in posvetovanja v organu, saj je bil tudi že posredovan izven organa.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja delovnega procesa - odlog izvršbe - rok za odlog izvršbe
Tožena stranka je ocenila, da je predlog za odlog izvršbe izrečenega inšpekcijskega ukrepa utemeljen, in sicer za čas do vročitve drugostopenjske odločbe. Tožeča stranka neutemeljeno trdi, da tako opredeljen rok za odložitev izvršbe ni določljiv in zato ni zakonit. Čas, za katerega se odlaga izvršba ukrepa po določbi 22. člena ZID-1, namreč ni rok po določbah ZUP, zato ni razloga, da ne bi bil določen opisno.
neprofitno stanovanje - drugo primerno stanovanje - upravni spor - stvarna pristojnost - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču
Predmet tega spora je vprašanje ali je stanovanje, ki je bilo z izpodbijano odločbo dodeljeno tožniku kot drugo primerno neprofitno stanovanje, v katerega se mora preseliti, primerno stanovanje v smislu 106. člena SZ-1. Po tej določbi lahko lastnik odpove stanovanje najemniku iz nekrivdnih razlogov, vendar mu mora priskrbeti drugo primerno stanovanje. V primeru spora o primernosti stanovanja pa odloča sodišče v nepravdnem postopku. Opisana ugotovitev pomeni, da Upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, pač pa je pristojno Okrajno sodišče v Tolminu.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - brezplačna pravna pomoč
Tožba je neutemeljena, saj je toženka prepričljivo navedla razloge, na podlagi katerih je zaključila, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh s pritožbo zoper sodbo I P 158/2015. Tožnik navedenih razlogov, ki so bistveni za odločitev in se nanašajo na sodbo izdano v pravdnem postopku, tudi v tožbi konkretizirano ne prereka. Poleg opisa svojih življenjskih okoliščin podaja številne navedbe, ki pa se nanašajo na druge postopke in zato za odločitev v obravnavani zadevi niso relevantne.
ZGO-1 člen 54, 65, 65/2, 66, 66/1, 66/1-1. URS člen 14, 22.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - soglasje soseda - zemljišče kot funkcionalno zemljišče - odmik objekta od parcelne meje
Za izdajo gradbenega dovoljenja morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi (z zakonom in prostorskim aktom) predpisani pogoji. Torej morajo biti izpolnjeni tako v 23. členu PUP določeni pogoji glede velikosti funkcionalnega zemljišča, kot tudi v prvem odstavku 24. člena PUP predpisani pogoji o odmiku od parcelne meje in s tem povezanem soglasju sosedov.
status kmeta - položaj stranke v postopku - zavrženje pritožbe
Iz določb, ki urejajo status kmeta (24. člen ZKZ), ne izhaja, da priznanje statusa kmeta že samo po sebi predstavlja poseganje v kakršnekoli pravice oziroma pravne koristi drugih oseb. Druga oseba zato v postopku odločanja o statusu kmeta ne more imeti položaja stranke v smislu določbe 42. člena ZUP.
tujec - dovolitev zadrževanja - prenehanje dovolitve zadrževanja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - izvršitev odločbe
Po mnenju sodišča sicer posledica, ki jo z zahtevano začasno odredbo želi preprečiti tožnik, to je odstranitev iz Slovenije, neposredno ne izvira iz akta, ki je predmet tega upravnega spora. Sicer pa tudi, kolikor je šteti, da izpodbijana odločba daje podlago za tožnikovo odstranitev, sodišče meni, da ni mogoče izhajati iz tega, da je odstranitev tujca - v tem primeru tožnika v Srbijo, katere državljan je in poseduje tudi potni list te države, že škoda, ki bi bila upoštevna kot razlog za izdajo začasne odredbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - pridobitev lastninske pravice s pravnomočno sodbo - lastništvo nepremičnin
Z dnem pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki ima konstitutivni učinek, tožnica ni bila več solastnica spornih nepremičnin, zaradi česar toženka tega premoženja, glede na to, da je tudi sama ugotovila, da je bila sodba v času izdaje izpodbijane odločbe pravnomočna, ne bi smela upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - sprememba okoliščin za dodelitev brezplačne pravne pomoči - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - premoženjski cenzus
Minimalna plača se je s 1. 1. 2018 zvišala na 842,79 EUR bruto oziroma 619,60 EUR neto. Premoženjski cenzus za dodelitev BPP pa ni vezan na minimalno plačo, ampak na osnovni znesek minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu ZSVarPre in je v obdobju od 1. 8. 2017 do 31. 5. 2018 znašal 297,53 EUR, od 1. 6. 2018 dalje pa znaša 385,05 EUR.4 Posledično se je s 1. 6. 2018 zvišal tudi cenzus za dodelitev BPP. V konkretnem primeru je torej zaradi neusklajenega dviga minimalne plače in osnovnega zneska minimalnega dohodka prišlo do situacije, ko je tožeča stranka kot prejemnica minimalne plače ob vložitvi prošnje izpolnjevala finančni pogoj za dodelitev BPP, zaradi zvišanja minimalne plače je v vmesenem obdobju presegla cenzus iz drugega odstavka 13. člena ZBPP, od junija 2018 dalje pa so njeni dohodki ob nespremenjeni višini ponovno nižji od zakonsko predpisanega zneska in je torej upravičena do BPP.
Nedokazani so že splošni pogoji za pobot – obstoj, zapadlost in likvidnost (nespornost) nasprotne terjatve tožeče stranke iz naslova vlaganj v komunalno opremo, ki jo je dolžna zgraditi in financirati občina – stranka z interesom. Da pisna pogodba o opremljanju med strankama ni bila sklenjena, ni sporno. O času sklenitve pogodbe in o njeni vsebini, tožeča stranka ne pove nič konkretnega. Njeno sklicevanje na nepodpisan osnutek pogodbe, ne prepriča, saj je bilo po njenih lastnih navedbah po sestavi osnutka dogovorjeno drugače – da tožeča stranka namesto izgradnje komunalne infrastrukture plača komunalni prispevek v denarju. Tudi obseg in vrednost izvedenih del tožeča stranka dokazuje izključno z vsebino osnutka pogodbe o opremljanju, in v tej zvezi ne predloži nobenega drugega dokaza. Da bi do dogovora o delni poravnavi obveznosti iz naslova komunalnega prispevka s poračunom vrednosti izvedenih vlaganj dejansko prišlo, tožeči stranki, ni uspelo dokazati.