davčna izvršba - prispevki za zdravstveno zavarovanje - vrstni red plačil obveznosti - zastaranje - knjigovodska evidenca
Navedbi, da tožena stranka nezakonito obrestuje obresti, sklicevanju na postopek pred Okrajnim sodiščem v Cerknici, ter navedbi, da ima toženka tudi v ostalem knjigovodsko evidenco napačno, zaradi česar nepravilno in nezakonito vodi izvršilne postopke, se ne nanašajo na predmet tega upravnega spora, temveč se nanašajo bodisi na druge postopke bodisi na splošno stanje knjigovodske evidence pri toženki.
davek na dodano vrednost (DDV) - identifikacija za namene ddv - prenehanje identifikacije za namene ddv
V postopku ugotovljene okoliščine tožnikovega poslovanja so bile za davčni organ zadostna podlaga za ugotovitev, da pri tožniku obstaja sum zlorabe identifikacije za namene DDV. Tožnik je namreč izdajal račune za dobave, oproščene plačila DDV (46. člen ZDDV-1), italijanskim kupcem, ki pa od večine dobav DDV niso plačali (gre za kupce, ki niso dosegljivi, ne obstajajo na naslovih, ali so že prenehali zaradi ugotovitve, da so le-ti missing traderji). Poleg tega je z navedenimi kupci posloval na neobičajen način (kitajski dobavitelji in italijanski kupci naj bi se o vsem dogovarjali sami). Navedene objektivne okoliščine v zvezi s tožnikovim poslovanjem za ugotovitev, da je pri tožniku obstajal sum zlorabe identifikacijske številke za namene DDV v smislu drugega odstavka 80. člena ZDDV-1. Slednje določilo je namreč predvideno prav za situacije, za kakršno gre tudi v obravnavani zadevi, saj sta davčna organa ugotovila resne pokazatelje, da tožnik identifikacijsko številko uporablja v goljufive namene. V takih primerih pa je davčnemu organu omogočeno, da na podlagi 80. člena ZDDV-1 lahko odloči o prenehanju identifikacije za namene DDV in s tem prepreči nadaljevanje utaje DDV. Smisel in namen omenjene zakonske določbe je namreč prav v tem, da mora biti v takem primeru davčnemu zavezancu nemudoma odvzeta identifikacija za namene DDV, saj gre za ukrep v boju proti davčnim goljufijam.
Za odvzem identifikacije za namene DDV na podlagi 80. člena ZDDV-1 zadošča, da obstoja sum zlorabe identifikacije za namene DDV, kar je v obravnavani zadevi ugotovljeno. Ni pa ob tako ugotovljenem sumu treba že tudi izkazati obstoj tožnikovega subjektivnega elementa, torej, da je tožnik vedel ali pa da bi moral vedeti, da sodeluje pri poslih, ki predstavljajo zlorabo sistema DDV. Slednje bo treba ugotavljati v morebitnih nadaljnjih postopkih po pravilih materialnega prava in ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Za odločitev v obravnavani zadevi pa zadošča že izkazan sum zlorabe.
Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (2015) člen 101. EZ-1 člen 147.
energetski spori - soglasje za priključitev na električno omrežje - lastništvo kablovoda
Zapisnik o predaji in prevzemu izkazuje, da je bil 14. 12. 1972 kabelski priključek z dvema kabloma na prej navedeni lokaciji zaveden v evidenco osnovnih sredstev prevzemnika, kar je po sprejemu ZLPP (in ZGJS) in ob pogoju vključitve teh sredstev v otvoritveno bilanco, predstavljalo temelj za pridobitev lastninske pravice. Po ugotovitvi, da tožeča stranka ni lastnik voda, je bila po presoji sodišča ugotovitev prvostopenjskega organa, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za pridobitev novega soglasja na navedeni pravni podlagi, pravilna.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - odmera za dostop do javne ceste - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika - elaborat ureditve meje
Zahtevi za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru za zemljišča pod objekti, ki so grajeno javno dobro, je priložen elaborat (z zapisnikom o opravljeni mejni obravnavi). Iz slednjega izhaja, da je bila med drugim na mejni obravnavi prisotna tožnica, ki je s predlagano mejo soglašala in to potrdila s svojim lastnoročnim podpisom. Glede na navedeno (in ob upoštevanju po zakonu zadostne vsebine elaborata) je organ imel materialno podlago po ZEN, da je odločil o evidentiranju dela urejene meje, ki pa v dejanskem smislu ni sporna niti za tožnico. V zvezi s tožbenim navajanjem, ki se nanaša na razlastitev (navajanje tožnice v tožbi) oziroma odpoved lastninski pravici (navajanje tožnice v dopolnitvi tožbe), sodišče sledi navedbam tožene stranke v drugostopenjski odločbi, ko pojasnjuje, da predmet postopka evidentiranja parcelacije ni povezano z lastninsko pravico in se z evidentiranjem parcelacije ne posega v lastninsko pravico na parcelah, ki so predmet parcelacije.
financiranje občin - javnopravna stvar - obrazložitev odločbe
V obravnavani zadevi gre za sofinanciranje iz javnih sredstev, torej za javnopravno stvar iz 4. člena ZUP, kar pomeni, da je treba odločitve sprejete na podlagi določb ZFO-1 obrazložiti.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - tožbene navedbe - sklicevanje na pritožbene navedbe
Tožba v upravnem sporu je samostojno pravno sredstvo, zato mora tožnik razloge za njeno vložitev konkretizirati v tožbi in samo tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu.
vojni invalid - izvid in mnenje zdravniške komisije - določitev stopnje invalidnosti
Iz spisovnih podatkov je razvidno, da sta tako zdravniška komisija prve stopnje, kakor tudi zdravniška komisija druge stopnje, na podlagi medicinske dokumentacije prišli do popolnoma enakih strokovnih ugotovitev tako glede poškodb in bolezni, ki se upoštevajo kot podlaga za priznanje vojne invalidnosti, kakor tudi do izračuna s tem povezanega odstotka invalidnosti. Zato sta tako prvostopenjski kot drugostopenjski upravni organ svojo odločitev utemeljeno oprla na mnenje obeh zdravniških komisij, kot to določa zakon.
mednarodna zaščita - umik prošnje za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - preuranjena odločitev
Toženka v izpodbijanem sklepu navaja, da je iz uradnih evidenc razvidno, da je tožnik 9. 9. 2018 samovoljno zapustil azilni dom ter da se v roku treh dni od zapustitve azilnega doma oziroma niti do izdaje izpodbijanega sklepa ni vrnil, hkrati pa je izpodbijani sklep izdala že 12. 9. 2018 (torej še v teku tridnevnega zakonskega roka po med strankama sicer nesporni tožnikovi samovoljni zapustitvi azilnega doma 9. 9. 2018). S tem pa je utemeljen ugovor tožnika, da je toženka izpodbijani sklep izdala preuranjeno, saj navedeno po presoji sodišča pomeni, da za izdajo izpodbijanega sklepa še niso bili izpolnjeni pogoji iz 2. alineje drugega odstavka 50. člena ZMZ-1.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - brezplačna pravna pomoč
Tožba je neutemeljena, saj je toženka prepričljivo navedla razloge, na podlagi katerih je zaključila, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh s pritožbo zoper sodbo I P 158/2015. Tožnik navedenih razlogov, ki so bistveni za odločitev in se nanašajo na sodbo izdano v pravdnem postopku, tudi v tožbi konkretizirano ne prereka. Poleg opisa svojih življenjskih okoliščin podaja številne navedbe, ki pa se nanašajo na druge postopke in zato za odločitev v obravnavani zadevi niso relevantne.
ZDIJZ člen 6,6/1, 6/1-7, 6/1-9, 6/2. ZVO-1 člen 43.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - okoljski podatki
V obravnavani zadevi je sporno, ali dokument Osnutek akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (AN OVE) (posodobitev 2016) ne predstavlja prosto dostopne informacije javnega značaja zato, ker bi bila z njegovim razkritjem škoda, storjena izvedbi postopka celovite presoje vplivov na okolje večja od pravice javnosti, da se s tem dokumentom seznani ter ali je zahtevani dokument še v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu ter bi njegovo razkritje povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.
Tožnik škode, ki bi bila storjena izvedbi tega postopka v primeru javne dostopnosti spornega dokumenta, ni konkretiziral. Niti ni konkretno navedel, v čem bi seznanitev javnosti s spornim dokumentom, povzročila zastoj v postopku celovite presoje vpliva na okolje. Prav tako tožnik ni uspel izkazati, da bi bila z razkritjem spornega dokumenta škoda, storjena izvedbi postopka celovite presoje vplivov na okolje, večja od pravice javnosti, da se s tem dokumentom seznani.
Podana ni niti izjema pa 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sam sporni dokument je zaključen ter kot tak ni (več) v postopku izdelave in posvetovanja v organu, saj je bil tudi že posredovan izven organa.
status kmeta - položaj stranke v postopku - zavrženje pritožbe
Iz določb, ki urejajo status kmeta (24. člen ZKZ), ne izhaja, da priznanje statusa kmeta že samo po sebi predstavlja poseganje v kakršnekoli pravice oziroma pravne koristi drugih oseb. Druga oseba zato v postopku odločanja o statusu kmeta ne more imeti položaja stranke v smislu določbe 42. člena ZUP.
neprofitno stanovanje - drugo primerno stanovanje - upravni spor - stvarna pristojnost - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču
Predmet tega spora je vprašanje ali je stanovanje, ki je bilo z izpodbijano odločbo dodeljeno tožniku kot drugo primerno neprofitno stanovanje, v katerega se mora preseliti, primerno stanovanje v smislu 106. člena SZ-1. Po tej določbi lahko lastnik odpove stanovanje najemniku iz nekrivdnih razlogov, vendar mu mora priskrbeti drugo primerno stanovanje. V primeru spora o primernosti stanovanja pa odloča sodišče v nepravdnem postopku. Opisana ugotovitev pomeni, da Upravno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, pač pa je pristojno Okrajno sodišče v Tolminu.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja delovnega procesa - odlog izvršbe - rok za odlog izvršbe
Tožena stranka je ocenila, da je predlog za odlog izvršbe izrečenega inšpekcijskega ukrepa utemeljen, in sicer za čas do vročitve drugostopenjske odločbe. Tožeča stranka neutemeljeno trdi, da tako opredeljen rok za odložitev izvršbe ni določljiv in zato ni zakonit. Čas, za katerega se odlaga izvršba ukrepa po določbi 22. člena ZID-1, namreč ni rok po določbah ZUP, zato ni razloga, da ne bi bil določen opisno.
tujec - dovolitev zadrževanja - prenehanje dovolitve zadrževanja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - izvršitev odločbe
Po mnenju sodišča sicer posledica, ki jo z zahtevano začasno odredbo želi preprečiti tožnik, to je odstranitev iz Slovenije, neposredno ne izvira iz akta, ki je predmet tega upravnega spora. Sicer pa tudi, kolikor je šteti, da izpodbijana odločba daje podlago za tožnikovo odstranitev, sodišče meni, da ni mogoče izhajati iz tega, da je odstranitev tujca - v tem primeru tožnika v Srbijo, katere državljan je in poseduje tudi potni list te države, že škoda, ki bi bila upoštevna kot razlog za izdajo začasne odredbe.
Zakon o visokem šolstvu člen 56. ZUP člen 9, 237, 237/1, 237/1-7.
visoko šolstvo - izvolitev v naziv redni profesor - načelo zaslišanja strank - pomanjkljiva obrazložitev
V odločbi tožničina dela niso konkretizirana, saj iz obrazložitve odločbe ni razvidno, katera konkretna dela niso dovolj pomembna in je zato odločba v tem delu premalo določno obrazložena, da bi se jo dalo preizkusiti. Iz same odločbe tudi ni dovolj jasno razvidno, ali je bil razlog za zavrnitev le zatrjevana pomanjkljiva objava pomembnih del, ali pa je bil razlog tudi negativno študentsko mnenje o pedagoškem delu.
Univerza deluje po načelih avtonomije, vendar pa je pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov potrebno upoštevati osnovne procesne pravice stranke v postopku, med katere spada tudi pravica do ustrezno obrazložene odločbe ter pravica do izjave v postopku, kar predstavlja uresničevanje ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.
ZGO-1 člen 54, 65, 65/2, 66, 66/1, 66/1-1. URS člen 14, 22.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - soglasje soseda - zemljišče kot funkcionalno zemljišče - odmik objekta od parcelne meje
Za izdajo gradbenega dovoljenja morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi (z zakonom in prostorskim aktom) predpisani pogoji. Torej morajo biti izpolnjeni tako v 23. členu PUP določeni pogoji glede velikosti funkcionalnega zemljišča, kot tudi v prvem odstavku 24. člena PUP predpisani pogoji o odmiku od parcelne meje in s tem povezanem soglasju sosedov.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - odlog upravne izvršbe - založitev predujma za stroške
S tem, ko predlogu tožeče stranke za odlog založitve stroškov izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti v sklepu o založitvi zneska za kritje stroškov izvršbe ne odloži, ni pa bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi) sami. Z izpodbijanim aktom se odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, ne spreminja in zato v pravico, obveznost oziroma pravno korist tožeče stranke z izpodbijanim sklepom ni poseženo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - pridobitev lastninske pravice s pravnomočno sodbo - lastništvo nepremičnin
Z dnem pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki ima konstitutivni učinek, tožnica ni bila več solastnica spornih nepremičnin, zaradi česar toženka tega premoženja, glede na to, da je tudi sama ugotovila, da je bila sodba v času izdaje izpodbijane odločbe pravnomočna, ne bi smela upoštevati.
upravni postopek - vpogled v spis - smiselna uporaba ZUP - socialna pomoč
V primeru prve socialne pomoči ne gre za odločanje, niti zakon izvajalcu te storitve ne zapoveduje točno določenega ravnanja proti njenemu uporabniku. V tem primeru torej ne gre niti za "drugo upravno stvar" v smislu 4. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški - verjetni izgled za uspeh
Prošnja za dodelitev BPP za zastopanje in pravno svetovanje na narokih v zvezi s tožbo na I. stopnji v upravnem sporu, je bila vložena po tem, ko je Upravno sodišče že odločilo o tožbi. S sklepom I U 686/2016-27 z dne 16. 5. 2017 je bil postopek pred sodiščem I. stopnje končan, zato tožnik pravne pomoči ni (več) potreboval. Glede na drugi odstavek 11. člena ZBPP, BPP za navedene storitve ni bilo mogoče priznati, saj so nastale pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP.