davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka iz dejavnosti - akontacija dohodnine - preprodaja rabljenih vozil - dokazovanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je v letu 2007 preprodajal rabljena osebna vozila (višjega cenovnega razreda), ne da bi bil za to registriran in ne da bi bilo opravljanje te dejavnosti vključeno v poslovni izid in s tem v predpisane davčne obračune za omenjeno davčno obdobje. Takšen zaključek temelji na podatkih iz davčnih evidenc in iz registra motornih vozil in prometnih listin, ki jih je pridobil davčni organ po uradni dolžnosti in ki jim tožnik v tožbi ne ugovarja. Iz evidence MRVL sledi, da je tožnik osebno v letu 2007 kupil, registriral in nato v kratkem času po nakupu (na način komisije) prodal skupno devet vozil različnim kupcem osebnih avtomobilov. Teh vozil je bilo v inšpiciranem obdobju skupno štirinajst, na leto povprečno pet do šest, kar zadošča tako za službene kot osebne potrebe tožnika, oziroma ne izkazuje potrebe po tem, da bi tožnik poleg že omenjenih vozil zgolj zaradi lastnih oziroma družinskih potreb kupoval in takoj zatem tudi prodal še več drugih avtomobilov.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - dolžnikov dolžnik - izpodbijanje izvršilnega naslova
Predmet odločanja je odločba, izdana zoper tožnika kot dolžnikovega dolžnika na podlagi 175. člena ZDavP-2. Ker tožnik kot dolžnikov dolžnik ni ravnal v skladu s sklepom o izvršbi, s katerim je bila zarubljena dolžnikova terjatev do njega kot dolžnikovega dolžnika, je prvostopenjski organ pravilno postopal po 175. členu ZDavP-2 in izdal odločbo, s katero je dolžnikovemu dolžniku naložil, da plača znesek, enak znesku zarubljene terjatve, ki bi jo moral po sklepu o izvršbi plačati na predpisane račune.
ZDDV-1 člen 76, 76/1, 76/1-1, 63. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2004) člen 79, 79/1.
davek od dohodka iz dejavnosti - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - zloraba sistema DDV - subjektivni element - objektivne okoliščine - nedobrovernost tožnika - nakup in prodaja motornih vozil in gradbenih strojev - dokazno breme - oprostitev plačila DDV
Praviloma sme pri izračunu svoje davčne obveznosti davčni zavezanec odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij in 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz., da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi (t. i. subjektivni element). Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne le, če kateri predhodno navedenih pogojev ni izpolnjen.
Glede na dejstvo, da je bil A.A. zaposlen pri tožniku ter hkrati ustanovitelj in direktor hrvaške družbe A. d.o.o., ki je edini za slednjo opravljal nakupe in prodajo vozil, je tožnik nedvomno vedel, da gre za zlorabo sistema DDV. Tožnik je z vključitvijo hrvaške družbe v prodajno verigo omogočil prodajalcu vozila, da se je skliceval na oproščeno dobavo znotraj EU in na oprostitev plačila DDV, tožnik pa je vstopni DDV poračunal v okviru samoobdavčutve.
Tožnik zaradi pomanjkljivo izpolnjenih tovornih listov – CMR za predmetne dobave ni uspel dokazati, da izpolnjuje pogoje iz točke 1) prvega odstavka 46. člena ZDDV-1 za uveljavljanje pravice do oprostitve plačila DDV. Ker gre za davčno oprostitev, je potrebno predhodno navedeno določbo ZDDV-1 razlagati restriktivno. Pravica do oprostitve plačila DDV ne pripada davčnim zavezancem avtomatično, marveč morajo v postopku izkazati, da izpolnjujejo pogoje, kot jih določa pravo EU in nacionalna zakonodaja za uveljavljanje pravice do oprostitve plačila DDV.
Nedokazani so že splošni pogoji za pobot – obstoj, zapadlost in likvidnost (nespornost) nasprotne terjatve tožeče stranke iz naslova vlaganj v komunalno opremo, ki jo je dolžna zgraditi in financirati občina – stranka z interesom. Da pisna pogodba o opremljanju med strankama ni bila sklenjena, ni sporno. O času sklenitve pogodbe in o njeni vsebini, tožeča stranka ne pove nič konkretnega. Njeno sklicevanje na nepodpisan osnutek pogodbe, ne prepriča, saj je bilo po njenih lastnih navedbah po sestavi osnutka dogovorjeno drugače – da tožeča stranka namesto izgradnje komunalne infrastrukture plača komunalni prispevek v denarju. Tudi obseg in vrednost izvedenih del tožeča stranka dokazuje izključno z vsebino osnutka pogodbe o opremljanju, in v tej zvezi ne predloži nobenega drugega dokaza. Da bi do dogovora o delni poravnavi obveznosti iz naslova komunalnega prispevka s poračunom vrednosti izvedenih vlaganj dejansko prišlo, tožeči stranki, ni uspelo dokazati.
Z novelo ZDoh-2M je bila črtana določba petega odstavka 113. člena zakona, ki je določala posebno davčno olajšavo za delovne migrante, saj je Ustavno sodišče ugotovilo, da postavlja delavce v RS in delovne migrante v neenak položaj, za takšno ureditev pa zakonodajalec ni izkazal obstoja razumnega razloga.
Pravna ureditev organu ne daje podlage, da bi pri odločanju ne upošteval dokaza, ki ga je stranka predložila po izteku postavljenega roka, temveč mu zgolj omogoča, da po izteku roka odloči brez nadaljnjega zavlačevanja postopka oziroma čakanja na to, ali bo stranka predložila zahtevani dokaz. Povedano drugače: opisana ureditev ne pomeni izjeme od temeljnih načel materialne resnice in proste presoje dokazov, zato mora organ ob odločanju upoštevati vse dokaze, s katerimi razpolaga v času sprejema odločitve, čeprav jih je stranka predložila po izteku postavljenega roka.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29, 29/2, 29/2-2, 29/2-3. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZDavP-2 člen 76, 76/3.
davek od dohodkov pravnih oseb - vodenje poslovnih knjig in evidenc - račun za opravljene storitve - obvezne sestavine računa - navidezni posel - povračila potnih stroškov - neverodostojna listina - nepriznani odhodki
Tožeča stranka v postopku ni predložila nobenih poslovnih listin (pogodb, poročil, specifikacij), kljub temu, da je bila s strani prvostopenjskega davčnega organa k temu večkrat pozvana. Predložila je zgolj pisna pojasnila družbe B. d.o.o. in odvetnika E.E. v zvezi z zaračunanimi storitvami, dodatno pa je vsebino storitev pojasnjeval direktor tožeče stranke. Navedena pojasnila so enako splošna kot opisi storitev na spornih računih, zato tudi na njihovi podlagi ni mogoče zaključiti, da gre v primeru izdatkov po spornih računih za davčno priznane odhodke v smislu prvega odstavka 29. člena ZDDPO-2. Tožeča stranka ob ugotovljeni neverodostojnosti knjigovodskih listin po merilih SRS ni uspela dokazati resničnosti poslovnih dogodkov, posledično pa tudi ne, da so bili odhodki po spornih računih potrebni za pridobivanje prihodkov.
izdaja soglasja za cestni priključek - obnova postopka izdaje soglasja - tožba zaradi molka - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa - prezgodaj vložena tožba
Skladno z določbami 28. člena ZUS-1 bi morala tožnica pred vložitvijo obravnavane tožbe zaradi molka najprej pri drugostopenjskemu organu vložiti pritožbo zaradi molka organa prve stopnje v zvezi z (ne)izdajo odločbe v postopku obnove izdaje soglasja za gradnjo priključka na javno cesto; in če tudi organ druge stopnje ne bi o tem odločil v dveh mesecih in tudi ne v nadaljnjih sedmih dneh na njeno ponovno zahtevo, bi bila upravičena vložiti tožbo zaradi molka.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčni odtegljaj - država z ugodnejšim davčnim režimom - ugodnejši način plačila davčnega dolga - dohodki, ki imajo vir v Sloveniji - obdavčitev
Nerezident je zavezan za davek od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji. Dohodki se obdavčujejo v obsegu in na način, kot je določeno s tem zakonom (4. člen) ZDDPO-2. Kot dohodek in s tem predmet obdavčitve po tem zakonu so v 2. točki 11. člena določeni tudi dohodki rezidenta in nerezidenta iz (prvega odstavka) 70. člena tega zakona, za katere je določena obveznost davčnega odtegljaja. Osnova za davčni odtegljaj je vsak posamezen dohodek (peti odstavek 12. člena). Pojem „dohodek“ uvaja ZDDPO-2 zgolj za potrebe obdavčitve, saj ne ureja zgolj obdavčitve dobička pravnih oseb, temveč tudi posamezne davčne vire, ki so predmet obdavčitve. Ti so kot predmet obdavčitve in s tem kot „dohodek“ iz trinajstega odstavka 8. člena ZDDPO-2 konkretizirani v prvem odstavku 70. člena ZDDPO-2, ki med dohodke, ki so predmet obdavčitve z davčnim odtegljajem, uvršča tudi plačila za storitve, če so plačila opravljena osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah z ugodnejšim davčnim režimom.
brezplačna pravna pomoč - sprememba okoliščin za dodelitev brezplačne pravne pomoči - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - premoženjski cenzus
Minimalna plača se je s 1. 1. 2018 zvišala na 842,79 EUR bruto oziroma 619,60 EUR neto. Premoženjski cenzus za dodelitev BPP pa ni vezan na minimalno plačo, ampak na osnovni znesek minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu ZSVarPre in je v obdobju od 1. 8. 2017 do 31. 5. 2018 znašal 297,53 EUR, od 1. 6. 2018 dalje pa znaša 385,05 EUR.4 Posledično se je s 1. 6. 2018 zvišal tudi cenzus za dodelitev BPP. V konkretnem primeru je torej zaradi neusklajenega dviga minimalne plače in osnovnega zneska minimalnega dohodka prišlo do situacije, ko je tožeča stranka kot prejemnica minimalne plače ob vložitvi prošnje izpolnjevala finančni pogoj za dodelitev BPP, zaradi zvišanja minimalne plače je v vmesenem obdobju presegla cenzus iz drugega odstavka 13. člena ZBPP, od junija 2018 dalje pa so njeni dohodki ob nespremenjeni višini ponovno nižji od zakonsko predpisanega zneska in je torej upravičena do BPP.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila stroškov postopka
Tožniku upravičeno niso bili priznani stroški za preslikavo listin. Novela ZST-1 je prostojnost za odločanej o oprostitvi plačila sodnih taks izrecno omejila na sodišče, ki sodi v konkretni zadevi. Tako bi tožnik moral v skladu z 12. členom ZST-1 za navedeno oprostitev zaprositi v konkretnem pravdnem postopku.
ZBPP člen 26, 28, 28/1, 28/1-2, 28/5, 30, 30/6, 37, 37/3, 39, 39/4, 39/4-4. ZARSS člen 3.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči - nagrada in stroški odvetniku - mediacija
Organ za BPP ni imel podlage, da bi tožeči stranki priznal nagrado in stroške za zastopanje oziroma udeležbo v postopku mediacije. Iz upravnih aktov ter izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je prosilec zaprosil za dodelitev BPP za mediacijo kot obliko alternativnega reševanja sporov po ZARSS in tudi iz odločbe o dodelitvi BPP ter napotnice, ki jo je prejela tožeča stranka, ne izhaja, da je bila pravna pomoč za to fazo postopka odobrena.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči - založitev predujma - odločanje o isti stvari - drugačno dejansko stanje
Tožnik v tožbi pravilno opozarja, da je stanje, kot obstaja ob vložitvi (nove) prošnje, drugačno od tistega stanja, ki je bilo ob odločanju o prvi prošnji. Tedaj je namreč prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo pritožbe na ESČP, za zastopanje v tem postopku in oprostitev plačila stroškov, ki bi nastali v postopku. V času, ko je tožnik vložil prošnjo za založitev predujma za sodnega prevajalca za prevod odgovora na stališče Vlade Republike Slovenije, pa je dejstvo, da je bila pritožba na ESČP že vložena.
brezplačna pravna pomoč - izredna in nujna brezplačna pravna pomoč - nejasna vloga
S tem, ko je tožnica na sodišče naslovila vlogo, v kateri se ni jasno opredelila, za kakšne vrste vlogo gre tj. v njej ni navedla, kaj sploh zahteva, sodišče pa jo je pozvalo, naj to stori, se sodni postopek, kot pravilno ugotavlja toženka, ni začel. V fazi, ko stranka na sodišče naslovi vlogo, iz katere ni mogoče razbrati, da je vložila tožbo, je ravnanje sodišča, s katerim od nje zahteva, naj se določno izjavi, ali je vloga sploh tožba, zgolj upravno poslovanje.
okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov objekta na okolje - obstoječi objekt
Pravno zmotno je tudi tožbeno stališče, da v primeru obstoja že zgrajenega objekta na tem območju oziroma v primeru t. i. legalizacije objekta presoje vplivov na okolje ni mogoče izvesti, ker slovenska zakonodaja tega postopka ne bi predpisovala. Naslovno sodišče je že pojasnilo, da se postopek za izdajo soglasij k gradbenemu dovoljenju za že obstoječ oziroma zgrajen objekt s stališča pravne ureditve v ničemer ne razlikuje od postopka izdaje gradbenega dovoljenja in potrebnih soglasij v primeru šele načrtovane oziroma nameravane gradnje objekta. T. i. legalizacija ne pomeni drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja in soglasij k gradbenemu dovoljenju pod enakimi pogoji, kot jih določajo predpisi za gradnjo šele načrtovanega objekta, torej skladno z vsemi določbami relevantnih predpisov, ki se nanašajo na gradnjo novih objektov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Sodišče se z organom strinja, da je pričakovanje tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ter da gre za očitno nerazumno zadevo, kakršna dodelitev BPP izključuje.
ZBPP člen 34, 34/4. ZUS-1 člen 28, 28/1, 29, 36, 36/1, 36/1-2. ZS člen 83, 83/2, 83/2-9.
tožba v upravnem sporu - roka za vložitev tožbe - sodne počitnice - prepozna tožba - zavrženje tožbe
O nujnih zadevah sodišča odločajo tudi v času sodnih počitnic. Po določbi četrtega odstavka 34. člena ZBPP se zadeve BPP v upravnem sporu obravnavajo kot nujne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov v izjavi o premoženjskem stanju
Po ustaljeni sodni praksi se stvarna bremena na nepremičnini pri ugotavljanju vrednosti premoženja ne upoštevajo.
Toženke tožnik ni seznanil, da na njegovih zemljiščih stoji objekt, kar vpliva na večjo vrednost nepremičnine. Šele tedaj, ko je to, da je na nepremičnini že zgrajen objekt, ugotovila toženka, je v odgovoru na poziv z dne 7. 6. 2018 pojasnil, da gre za zgradbo, zgrajeno do 3. gradbene faze. Toženka je zato pravilno zaključila, da je tožnik v svoji prošnji za dodelitev BPP navedel neresnične podatke o premoženjskem stanju, ker ni v celoti navedel in opisal nepremičnin, katerih lastnik je, in glede na navedeno pravilno izrekla 6-mesečno prepoved vlaganja novih prošenj za dodelitev BPP v skladu s šestim odstavkom 20. člena ZBPP.