priznanje lastnosti stranke v postopku - ustavitev postopka - pravni interes - zavrženje tožbe
Ker se je postopek, v katerega je tožnica hotela vstopiti, že ustavil, tožnica ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, saj se njen položaj, četudi bi s tožbo v tem upravnem sporu uspela, več ne bi mogel izboljšati, kar velja še posebej tudi glede na izid postopka, ki izhaja iz sklepa o ustavitvi, namreč da so pogoji za popravek DDV izpolnjeni. Upoštevati pa je treba tudi, da se vstop v postopek lahko zahteva samo tekom postopka na prvi stopnji, kasneje pa le še s pritožbo oz. predlogom za obnovo.
Z zapustitvijo azilnega doma je tožnik s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima interesa za pravnomočno dokončanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da upravni akt, ki ga je izpodbijal s tožbo, očitno ne posega več v njegove pravice, ki jih je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito
igre na srečo - spletne igre na srečo - omejitev dostopa do spletne strani
Z izdajo prepovedne odločbe z dne 1. 8. 2006, ki je 11. 8. 2006 postala izvršljiva, in na katero se predlagatelj sklicuje, so izkazana dejstva, ki jih predlagatelj zatrjuje – da je gospodarski družbi kot zavezancu z izvršljivo odločbo prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji, ki jih ta prireja po internetu na navedeni spletni strani, in brez predpisane koncesije vlade. Predlagatelj je predlog oprl še na svojo ugotovitev dejstev v postopku nadzora prirejanja iger na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih, da (namreč) zavezanec navedene odločbe ne izvrši. Vsa navedena dejstva pa predstavljajo dejansko podlago, ki glede na zakonsko določbo prvega odstavka 107.a člena ZIS sodišču dopušča, da ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade.
prometna ureditev - molk organa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - splošni akt - sodno varstvo v upravnem sporu - varstvo ustavnih pravic
V obravnavani zadevi gre za tožbo zaradi molka organa, ker po navedbah tožnika določen akt o prometni ureditvi na navedenih ulicah tožena stranka še ni izdala. Ker v primeru, če bi akt bil izdan, to ne bi bil akt, ki bi se nanašal na odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, gre tudi v primeru neizdaje takega akta za zadevo, ki ne more biti predmet upravnega spora.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-9, 6/3. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja člen 7, 7/1. Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS člen 1, 2(c). ZVO-1 člen 43.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - varstvo okolja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - sodelovanje javnosti
Strokovne organizacije, ki lahko nadzirajo javne politike (t.i. „watchdogs“), imajo poseben vpliv na uresničevanje omenjenih ciljev, ki so deklarirani v uvodni izjavi št. 1 ter v členu 1(b) Direktive 2003/4, kjer je izrecno poudarjena svobodna izmenjava mnenj, učinkovita udeležba javnosti pri postopku odločanja o okoljskih zadevah, „najširša“ in „sistematična razpoložljivost“ in razširjanje informacij o okolju.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - skrajšani ali poseben ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank - kršitev načela zaslišanja stranke
Glede na to, da tožnik ugovarja, da ni mogel vplivati na prenos svojih sredstev na poseben privatizacijski račun, torej ugovarja okoliščinam prenosa sredstev iz svoje devizne knjižice, kar je ena od okoliščin, ki izhajajo iz drugega odstavka 2. člena ZNISESČP, na katerem izpodbijani akt temelji, sodišče sodi, da v obravnavanem primeru niso podani pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Zgolj na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedel oziroma predložil tožnik, ter podatkov, ki jih je pridobil organ po uradni dolžnosti, dejanskega stanja za odločitev v predmetni zadevi ni bilo mogoče ugotoviti, še zlasti pa se tožnik o njem ni imel možnost izjaviti.
tožba v upravnem sporu - molk organa - tožba zaradi molka organa
Z vidika presoje zakonitosti molka organa po ZUS-1 je bistveno, kateri organ je pristojen za odločanje oziroma izdajo upravnega akta o prošnji za začasno prebivanje, ne pa kateri organ je pristojen za "sprejem" takšne prošnje. O prošnji namreč mora odločati pristojna upravna enota, saj tožena stranka pravi, da gre za prošnjo za začasno dovoljenje, za katero pa je pristojnost odločanja podeljena upravni enoti, na območju katere namerava tujec prebivati oziroma tista upravna enota, na območju katere tujec prebiva. To pomeni, da ima tožena stranka v smislu drugega in tretjega odstavka 28. člena ZUS-1 dolžnost izdati upravni akt na podlagi vloženih prošenj, pri čemer pa so tožniki po neprerekanih okoliščinah tudi izpolnili procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa iz 2. odstavka 28. člena ZUS-1.
denacionalizacija - pravni nasledniki denacionalizacijskega upravičenca - nepopolna zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve - zahteva enega upravičenca - učinek vložene zahteve enega upravičenca
Pravočasna zahteva za vrnitev premoženja pok. B.B., ki jo je vložil eden izmed njenih pravnih naslednikov, je v korist vseh njenih ostalih pravnih naslednikov, ki so upravičeni za uveljavljanje pravic, na katere se nanaša zahteva, to je na vrnitev premoženja (deleža), podržavljenega pok. B.B..
igre na srečo - spletne igre na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - primernost in sorazmernost ukrepa
Po presoji sodišča sta v predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani in način izvršitve utemeljena tudi ob upoštevanju načela sorazmernosti in tehničnih možnosti, saj imata ustrezno podlago v okoliščinah, ki jih ZIS določa v 107.a členu (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki). Tudi tem ocenam nasprotna stranka ne ugovarja oziroma ne zatrjuje, da ukrepa tehnično ne bi mogla izvesti ali da bi drug ukrep omejitve dostopa do spletnih strani - z bistveno podobnimi predvidenimi učinki - bil zanjo manj obremenjujoč ali z manj stranskimi učinki.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - zahteva za denacionalizacijo - predlagalni postopek
Denacionalizacija je predlagalni postopek, saj se skladno s prvim odstavkom 61. člen ZDen postopek lahko začne le na podlagi zahteve za denacionalizacijo. Če ni zahteve upravičene osebe (upravičenca ali njegovega pravnega naslednika) za priznanje materialne pravice na podlagi ZDen, postopka ni mogoče voditi.
Dobrota iz drugega odstavka 64. člena ZDen zajema le „upravičence, ki pridejo v poštev za uveljavljanje pravic, na katere se zahteva nanaša“. To pa so le osebe, ki imajo pravico do vložitve zahteve za določeno premoženje, torej sam upravičenec in njegovi pravni nasledniki.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja dela - neposredna nevarnost - ustna odločba - pisna odločba
Čeprav je tožnik še pred izdajo izpodbijane odločbe izpolnil obveznosti, ki mu jih je z ustno odločbo na kraju samem izrekel inšpektor dela, je inšpektor ravnal pravilno in skladno z določbo drugega odstavka 21. člena ZID-1, ko je izdal pisno odločbo, ki pomeni le pisni odpravek ustno izrečenih ukrepov z utemeljitvijo.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - uporaba občinskega predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka odmere
V obravnavanem primeru je bil postopek odmere komunalnega prispevka z vlogo tožeče stranke začet v decembru 2016, torej v času veljavnosti ZPNačrt. To pa pomeni, da bi morala tožena stranka komunalni prispevek odmeriti na podlagi občinskega programa opremljanja, sprejetega na podlagi podzakonskih predpisov, izdanih v skladu z ZUreP-1, oziroma, kolikor takega programa opremljanja ni sprejela, na podlagi Uredbe in Pravilnika, ki sta bila izdana na podlagi ZPNačrt, in ne na podlagi Odloka, ki je bil sprejet na podlagi določb ZSZ.
davek na promet nepremičnin - menjava nepremičnin - razdelitev solastnine - odplačni prenos lastninske pravice - namen zakona - zmotna uporaba materialnega prava
V obravnavani zadevi po presoji sodišča ob upoštevanju odločb delilne pogodbe ne gre za zamenjavo ene nepremičnine za drugo nepremičnino oziroma za dejanski stan, kot ga opredeljuje določba prve alineje tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2. Po presoji sodišča gre za prenos lastninske pravice ob razdelitvi solastnine in za situacijo iz pete alineje tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2. Davčna organa sta v postopku uporabila drugačno materialno pravo, in sta štela, da je šlo za menjavo lastniških deležev na več nepremičninah ob sočasnem doplačilu glede na razliko v vrednosti nepremičnega premoženja pa nista presojala, ali je pri prenosu lastninske pravice prišlo do obdavčljivega presežka v smislu pete alineje 3. člena ZDPN-2.
Prvostopenjski organ se je v točki 1. izreka izpodbijanega akta (sklep z dne 14. 9. 2017) skliceval na sklep (sklep z dne 3. 2. 2017), ki je bil v postopku pravnomočno odpravljen in nadomeščen z drugim sklepom (sklepom z dne 17. 5. 2017), zato je izrek v tem delu nepravilen in nezakonit in tudi neizvršljiv, s čimer je podana bistvena kršitev določb postopka. Navedeno je v nasprotju z drugim in šestim odstavkom 213. člena ZUP.
Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 (2015) člen 41, 41/2.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - neupravičeni stroški
Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita, saj je toženka dejansko stanje zadeve v celoti raziskala, svojo odločitev oprla na relevantne materialne predpise, v obrazložitvi odločbe pojasnila vse razloge za svojo odločitev in tožnici pred izdajo odločbe tudi dala možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
nepremičnina kulturne dediščine - odstranitev objekta - kulturnovarstveno soglasje - pogoji za izdajo kulturnovarstvenega soglasja - dotrajanost in poškodovanost objekta
Toženka je pravilno zavrnila izdajo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev nepremične kulturne dediščine, saj je pooblaščena oseba ZVKD ugotovila, da je objekt mogoče obnoviti z običajnimi sredstvi in znanimi metodami gradnje sanacije, tožnica pa tekom postopka ni predložila dokaza, da se objekta zaradi neobičajno visokih stroškov gradbenih posegov ne da več obnoviti. V zvezi z racionalnostjo obnove obravnavanega objekta, ki jo pod vprašaj postavlja tožnica, ne da bi sicer za to predložila konkretne dokaze, pa sodišče dodaja, da je zakonodajalec v 1. alineji drugega odstavka 31. člena ZVKD-1 udejanil pozitivno obveznost, ki mu jo nalagata 5. in 73. člen Ustave RS, ki v drugem odstavku državo in lokalne skupnosti zavezuje k skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Obveznost države in lokalne skupnosti je na področju varovanja kulturne dediščine širša in zato še posebej zavezuje k varovanju oziroma opustitvi ravnanj, ki bi ogrožala obstoječo kulturno dediščino.
koncesija - prenos koncesije - kršitev pravil postopka
Tožena stranka mora v postopku izdaje soglasja k prenosu koncesije postopati po pravilih upravnega postopka, za kar ima podlago v ZUP. To pomeni, da bi morala tožena stranka o tožničinem zahtevku odločiti z upravnim aktom, ki bi imel vse sestavine, kot jih določa 210. člen ZUP (vključno s pravnim poukom o pravnem sredstvu), ne pa zahtevek zavrniti zgolj z dopisom.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - dominanten del znaka - podobnost med znakoma
Določitev najbolj razlikovalnega elementa je po presoji sodišča utemeljena na logičnem dejstvu, da beseda "alpe" glede na svojo pozicijo v znaku in manj izrazite oziroma opisne ostale elemente prijavljenega znaka prevladuje na način, da se potrošnik nanj najbolj osredotoči in usmeri svojo pozornost ter si po tej besedi znamko tudi najbolj zapomni.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - nedovoljena gradnja - odstranitev objekta
Zrušitve objekta, do katere pride zaradi lastnikovih opustitev, torej brez izvedbe gradbenih in drugih del, ni mogoče šteti za gradnjo, torej tudi za nedovoljeno gradnjo ne.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-5. ZPNačrt člen 79, 79/9.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - plačane dajatve in prispevki - komunalni prispevek - potrdilo o plačilu komunalnega prispevka
Določbo devetega odstavka 79. člena ZPNačrt je razumeti tako, da mora upravni organ, ko odloča o izdaji gradbenega dovoljenja, le v primeru, ko plačilo komunalnega prispevka ni izkazano, to dejstvo ugotoviti neposredno pri občini in ne zahtevati od investitorja, da dostavi potrdilo. Ker pa je v obravnavanem primeru plačilo komunalnega prispevka s potrdilom o izvršenih transakcijah izkazal investitor, je toženka ravnala pravilno, ko o izvršenem plačilu ni zahtevala potrdila od občine.