davek na dodano vrednost (DDV) - zloraba sistema DDV - preprodaja avtomobilov - posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce - splošna shema - subjektivni element - objektivna okoliščina - vsebina računa
Tožnik, ki posluje s tujimi dobavitelji v okviru opravljanja svoje dejavnosti, bi moral poznati vsebino klavzul na računih oziroma se pred sklenitvijo posla o tem ustrezno informirati. Če je tožnik navedenim računom s klavzulami pripisoval drugačen pomen, kot ga imajo v resnici, je sam odgovoren za posledice svojega neskrbnega ravnanja. V primeru, če je menil, da računi ne izkazujejo resničnosti poslovnih dogodkov, pa bi moral takšne račune zavrniti in zahtevati izdajo pravilnih računov, česar pa tožnik ni storil. Iz vsebine spornih računov nesporno izhaja, da vsebujejo klavzule, ki določajo, da DDV v državi dobaviteljev (Madžarska) ni bil obračunan. Gre za oproščene dobave blaga znotraj Skupnosti. Na podlagi navedenih ugotovitev je pravilen zaključek davčnega organa, da bi moral tožnik pri nadaljnji prodaji vozil v Sloveniji obračunati DDV po splošni ureditvi, saj niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo posebne ureditve, kot jih določa 103. člen ZDDV-1.
Gre za zlorabo davčnih predpisov, z namenom omogočanja prehoda sistema obdavčitve z DDV iz splošne ureditve na posebno ureditev, s čimer je bil tožnik seznanjen in je v predmetni zadevi izkazan tožnikov subjektivni element (vedenje). Tožnik v postopku ni izkazal utemeljenih ekonomskih razlogov za poslovanje (nakup predmetnih rabljenih vozil) preko madžarskih dobaviteljev in ne direktno od nemških dobaviteljev. Predhodno navedene objektivne okoliščine kažejo na to, da je tožnik dejansko sam pridobival rabljena vozila iz Nemčije in je za potrebe spremembe splošne ureditve obdavčitve z DDV v posebno ureditev obdavčitve z DDV v posel vključil madžarski družbi in tudi češko in slovaško družbo, kakor tudi nemško družbo F.
gostinski lokal - obratovalni čas gostinskega lokala - podaljšani obratovalni čas - soglasje za obratovanje gostinskega lokala v podaljšanem delovnem času - stranski udeleženec - pravni interes
Glede na to, da je bilo tožnici (naknadno) omogočeno sodelovanje v obnovljenem postopku odločanja o izdaji soglasja stranki z interesom za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času, sodišče ugotavlja, da tožnica nima pravnega interesa za (vsebinsko) odločanje o predmetni tožbi. Odločitev v tem upravnem sporu namreč njenega pravnega položaja v konkretnem primeru ne more izboljšati, saj ji je toženka zaradi varstva pravic in pravnih koristi (že) omogočila sodelovanje v predmetnem postopku.
davek na dodano vrednost (DDV) - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zloraba sistema DDV pomeni, to je izvedba določene transakcije zgolj z namenom pridobitve davčne ugodnosti, razlog, zaradi katerega davčni zavezanec ni upravičen do vračila DDV, ki ga uveljavlja na podlagi take transakcije. Takšno stališče namreč izhaja tudi iz sodne prakse SEU, kot tudi sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Vendar pa morajo biti po presoji sodišča okoliščine glede ugotovljene zlorabe sistema DDV v postopku nesporno ugotovljene, kar pa v obravnavani zadevi ni bilo storjeno. Tožeča stranka se sklicuje, da uveljavlja odbitek izhodnega DDV in ne odbitek vstopnega DDV, zaradi česar meni, da očitek o njenem vedenju glede sodelovanja pri davčni utaji ni utemeljen in tudi ni jasno, kakšno ugodnost naj bi tožeča stranka (sploh) pridobila (ob tem, da je izhodni DDV, katerega popravek uveljavlja, tudi plačala).
Izključitveni razlog po drugem odstavku 75 .člena ZJN-3 je povsem jasno in izrecno omejen na javnopravne dajatve, ki jih davčni organi pobirajo v skladu z zakonom. Podlage za širitev tega izključitvenega razloga na terjatve, ki ne temeljijo neposredno na zakonu, temveč na pogodbenem razmerju, ne daje ne ta, ne katerakoli druga določba ZJN-3, in sicer neglede na to, kdo so stranke pogodbenega razmerja.
denarna kazen - razžalitev uradne osebe - žalitev organa
Iz upravnega spisa in izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik v svoji vlogi zapisal besede, ki so po presoji tožene stranke objektivno žaljive in predstavljajo hud poseg v ugled in dostojanstvo vpletenih uradnih oseb in organa prve stopnje kot takega. Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da so izjave tožnika v omenjenih vlogah hudo žaljive in nedostojne. Iz celotne vsebine tožnikovih zapisov je namreč mogoče zaznati negativen in žaljiv prizvok, tožnik se tudi po presoji sodišča izraža sarkastično in ironično ter z očitnim namenom podcenjevanja in zaničevanja uradnih oseb in organov občine, pri tem pa do njih izkazuje izrazito poniževalen in zasmehljiv odnos. Pri presoji, ali so bile podane izjave žaljive do organa ali uradne osebe in so tako posegle v dostojanstvo upravnega organa, je treba poleg vsebine same vloge, upoštevati tudi način, na katerega je bila ta vsebina podana. Navedbe tožnika v spornih vlogah so tudi po presoji sodišča objektivno žaljive in neprimerne in jih zato tožnik ne more opravičiti, čeprav se ne strinja z vodenjem postopka ali odločitvami upravnega organ prve stopnje v njegovih zadevah ter v zadevah občine. Kot take, s tem v zvezi sodišče tožniku pojasnjuje, da ima kot stranka možnost, da svoje nestrinjanje s postopkom in odločitvijo upravnih organov, navkljub prizadetosti, izrazi v mejah dostojnosti in v okviru možnih pravnih sredstev.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - pravnomočna obsodba za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja - pogoj zanesljivosti
V zadevi ni sporno, da je bil tožnik pravnomočno obsojen za prekršek po drugem odstavku 6. člena ZJRM-1, to je prekršek, ki ga stori, kdor koga udari. Pri tem gre brez dvoma za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja, na kar kaže tudi uvrstitev tega prekrška v 6. člen ZJRM-1 z naslovom "nasilno in drzno vedenje". Prvostopenjski organ je zato pravilno zaključil, da so podani zadržki javnega reda in da ni izpolnjen pogoj iz 2. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1, kar utemeljuje odvzem orožnega lista in orožja po 58. členu tega zakona. Navedeni prekršek in nadaljnja dva kasnejša prekrška, za katera je bil tožnik obsojen s pravnomočnima odločbama, pa glede na okoliščine in izrečene grožnje pomenijo tudi zadostno podlago za presojo, da ni izpolnjen pogoj zanesljivosti tožnika, saj očitno ni mogoče napraviti zanesljivega sklepa, da tožnik orožja v nobenem primeru ne bo zlorabil. Torej tudi pogoj iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1 ni izpolnjen.
V konkretni zadevi mora zbornica obrazloženo utemeljiti, da in zakaj so izpolnjeni pogoji za uporabo 4,8 % stopnje pri odmeri zborničnega prispevka A za celotno leto 2015, in sicer glede na določbe četrtega odstavka 23. člena in petega odstavka 22. člena ZKGZ, pri čemer je treba upoštevati tudi določbe prvega odstavka 154. člena in 155. člena Ustave. Kolikor ti pogoji niso izpolnjeni, je namreč treba uporabiti sicer z zakonom predpisano stopnjo za odmero zborničnega prispevka A iz tretjega odstavka 23. člena ZKGZ.
ZOsn člen 68, 68/5, 69, 69/1, 69/4, 69/6. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli člen 3, 3/3.
osnovna šola - napredovanje v višji razred - ponavljanje razreda - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Učiteljski zbor je odločil, da tožnik ponavlja 6. razred z eno negativno zaključno oceno. O tem je bilo izdano le obvestilo v obliki spričevala, čeprav bi moral prvostopenjski organ izdati upravno odločbo z vsemi sestavinami, kot jih določa 214. člen ZUP, saj je le tako stranki omogočeno učinkovito pravno varstvo. Toženka je zato bistveno kršila določbe upravnega postopka.
Upravni spor glede šolske ocene ni dovoljen, zato tudi odločitve toženke, sprejete v postopku ugovora zoper oceno, ne morejo biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
ZSZ člen 58, 59, 60, 61, 62, 63. ZDavNepr člen 33. URS člen 125.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - razveljavitev zakona - nezakonit odlok - exceptio illegalis
Predpis, ki mu je veljava prenehala, kljub temu, da se še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb in dopolnitev. Iz tega izhaja, da se zadevna predpisa lahko uporabljata le v vsebini, kakršna je veljala ob prenehanju njune veljave.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - zemljišča nastala z nasutjem
Ob ugotovitvi, da gre za kmetijsko zemljišče iz najvišjega kakovostnega razreda, česar tožnik ne prereka, je očitno, na kateri del zemljišča se ukrep nanaša: to je na tistega, na katerem je v nasprotju s predpisano kmetijsko rabo nasut gramoz in so odloženi različni predmeti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek
Tožnica je zaprosila za dodelitev BPP za postopek odobritve znižanega plačila vrtca, v katerem se odloča v upravnem postopku. Za dodelitev BPP v upravnih postopkih oziroma v zadevah, ki se obravnavajo v drugih postopkih in ne sodnih, pa v določbah ZBPP ni podlage, zato prošnji, kljub zatrjevanemu in izkazanemu težkemu socialnemu položaju, ni mogoče ugoditi.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep, s katerim je prvostopenjski organ zavrnil tožnikov predlog za izločitev uradne osebe iz postopka v upravni zadevi, ki se vodi zaradi odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem. S tem sklepom pa prvostopenjski organ ni vsebinsko odločil o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Gre zgolj za vmesno oziroma procesno odločitev, ki jo je prvostopenjski organ sprejel v okviru postopka odločanja o glavni stvari odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, in je namenjena izključno zakonitemu poteku tega postopka. Ker je izpodbijani sklep procesni sklep, saj vsebuje odločitev procesne narave, ki se nanaša zgolj na izvedbo konkretnega upravnega postopka, ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan.
prispevki za socialno varnost - odmera prispevkov za socialno varnost - povezane osebe
V obravnavanem primeru je med strankama sporno ali je za obravnavano obdobje davčni organ pravilno in zakonito tožeči stranki odmeril in naložil v plačilo davčni odtegljaj in prispevke za socialno varnost od izplačanih plač delavcem, ki pri tožeči stranki formalno niso bili zaposleni, hkrati pa jim je v spornem obdobju plače in z njimi povezane stroške tožeča stranka dejansko izplačevala.
Iz dejanskega stanja ugotovljenega v DIN nesporno izhaja, da je med direktorico tožeče stranke, ki je hčerka direktorice in prokurista družbe A. d.o.o. sorodstveno razmerje, kar glede na določbo 17. člena ZDDPO-2 kaže, da gre za povezane osebe. V obravnavani zadevi gre za posle, ki niso v skladu z običajno poslovno prakso in do katerih ne bi moglo priti, če ne bi šlo za povezane osebe. Osebe, ki niso povezane, takšnih poslov ne bi sklepale. V obravnavanih poslih je sorodstveno razmerje pomemben dejavnik, saj se osebe v sorodstvu z manj tveganja lahko spustijo v posel.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - odpravljen izpodbijani akt
S tem, ko je bila prvostopenjska odločba odpravljena, je nastal položaj, kot da sploh (še) ne bi bila izdana, postopek pa se je vrnil v stanje pred njeno izdajo. V tem postopku bo tožnik lahko (ponovno) uveljavljal vse ugovore, s katerim je nasprotoval njeni izdaji, zato toženka z zavrženjem njegove pritožbe ni posegla v njegov pravni položaj.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranki udeleženec - lastnik sosednje nepremičnine - ugovor stranskega udeleženca
Stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, mora za svoje trditve predložiti dokaze. Stranski udeleženec lahko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja varuje le svoje osebne pravice in pravne koristi, ki jih ima kot lastnik sosednje nepremičnine.
davčna izvršba - ustavitev davčne izvršbe - odpis dolga - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnica s tožbo nasprotuje izpodbijanemu sklepu zato, ker meni, da je nova izvršba nedopustna, saj je predlagatelj izvršbe v predhodnem postopku davčne izvršbe odpisal dolg, ki je predmet izvršbe. Sodišče soglaša s toženo stranko, da tako zatrjevanje ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi. Po določbi petega odstavka 157. člena v času izdaje predmetnih odločb veljavnega ZDavP-2 namreč izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da tožena stranka ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti.
orožni list - pogoji za izdajo orožnega lista - upravičen razlog za izdajo orožne listine - osebna varnost
Dolžnost delodajalca je, da svojim zaposlenim zagotovi varnost pri opravljanju dela in ne da se posamezniki sami oborožujejo, da lahko varno opravljajo svojo službo. Sodni izvršitelj si lahko pri izvajanju svoje dejavnosti pomaga z asistenco policije. Tožnik bi se lahko poslužil milejših tehničnih sredstev za odvrnitev nevarnosti, kot je na primer plinski razpršilec ali električni paralizator, prav tako lahko pri prenosu denarja in vrednejših papirjev spremstvo nudi tudi varnostna služba. Tožnik ni uspel dokazati, da je njegova osebna varnost ogrožena v tako veliki meri, da je orožje edino in hkrati najprimernejše sredstvo za zavarovanje pred konkretnimi nevarnostmi.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Okoliščina, na katero se predlog opira, ni verjetno izkazana.
Iz vsebine tožničinega predloga ne izhaja, da bi tožnica uveljavljala kakšno novo dejstvo, saj nobenega novega dejstva v tem smislu izrecno ne izpostavlja v svojem predlogu za obnovo postopka, pri čemer samo po sebi dejstvo o datumu smrti tožničinega očeta A.A. v BIH v mesecu novembru leta 1991 med strankama ni (bilo nikoli) sporno.
Tudi vojne razmere ne morejo biti novo dejstvo v smislu 1. odstavka 260. člena ZUP, kajti če so te razmere tožnici preprečile, da bi se vrnila v Slovenijo, ni bilo nobene objektivne ovire, da tega ne bi natančneje argumentirala v upravnem postopku ob tem, da imata oba upravna organa prav, da bi tožnica to morala uveljavljati v pravnih sredstvih tekom prvotnega postopka.
ZUP člen 171. ZZK-1 člen 8. Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (2009) člen 10, 10/1.
inšpekcijski postopek - električna napeljava - lastninska pravica - zemljiška knjiga - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke
Tožeča stranka sicer res že od samega začetka upravnega postopka, kot tudi v tožbi v upravnem sporu oporeka temu, da bi imela lastninsko pravico na navedeni nepremičnini, čeprav je kot taka vpisana v zemljiško knjigo, vendar pa po mnenju sodišča zgolj zatrjevanje, da lastninske pravice nima, še ne zadostuje, da bi bilo možno ovreči domnevo o resničnosti tistega, kar zemljiška knjiga v konkretnem primeru izkazuje. Iz navedb tožeče stranke ni razvidno, da bi vložila kakšno pravno sredstvo, da bi se stanje v zemljiški knjigi glede njenega lastništva uredilo (npr. izbrisna tožba). Na dejstvo, da je tožeča stranka v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica, tudi ne more vplivati tožbena navedba, da predmetna stavba ni vpisana v kataster stavb.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zemljiškoknjižni postopek
Sodišče ugotavlja, da je zadeva, v kateri je tožena stranka dodelila BPP stranki z interesom, očitno nerazumna. Za vložitev predloga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo namreč ni potrebna strokovna pomoč odvetnika, ker lahko to opravilo opravi predlagatelj sam, v konkretnem primeru stranka z interesom.