javni poziv - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - razpisni pogoj - datum izvedbe naložbe
Ker se datum izdaje računa šteje za datum izvedbe naložbe, je glede na določbe javnega poziva in med strankami nesporno ugotovitev datuma vgradnje toplotne črpalke in datuma oddaje vloge za pridobitev nepovratnih sredstev dne 20. 7. 2016, po presoji sodišča šteti, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in da v konkretnem primeru ne gre za novo naložbo, ki je lahko predmet financiranja na podlagi zadevnega javnega poziva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - upravni spor - delegacija pristojnosti
Glede na to, da je Upravno sodišče RS edino stvarno pristojno za odločanje v upravnem sporu, če ne gre za zadeve iz 12. člena ZUS-1, torej tudi o tožbi zoper odločbo organa za BPP, v navedeni določbi 67. člena ZPP ni pravne podlage za ugoditev tožbenemu predlogu za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče.
Sodišče se strinja s presojo toženke, da tožnik zaradi preseganja materialnega položaja ne izpolnjuje pogojev za dodelitev redne BPP.
znamka - zavarovanje blagovne in storitvene znamke - podobnost med znakoma - enakost ali podobnost blaga ali storitev
Ob ugotovitvi, da si znaki niso podobni, je tako primerjava blaga brezpredmetna, zaradi česar tožnik ne more uspeti z ugovorom o materialnopravno napačni presoji enakosti oziroma podobnosti blaga ter nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - občinski prostorski načrt (OPN) - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da obvestilo o zavrnitvi pobude, ki se nanaša na sklep o začetku postopka priprave občinskega prostorskega načrta, ne predstavlja upravnega akta, pa tudi ne drugega ali posamičnega akta iz 2. ali 4. člena ZUS-1, o zakonitosti katerega bi odločalo sodišče v upravnem sporu. Ne posega namreč v pravni položaj tožnika in z njim ni odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak gre za procesni akt v postopku sprejetja občinskega prostorskega načrta.
izredna pravna sredstva - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega predpisa - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njo lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. V konkretni zadevi to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Iz podatkov uradnih evidenc, ki jih je izčrpno navedel prvostopenjski upravni organ v izpodbijani odločbi, izhaja, da je tožnik odjavil stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in zapustil Republiko Slovenijo 5. 2. 1992. Iz tega razloga tožnik tudi na dan 26. 2. 1992, ko je bila večina državljanov drugih republik nekdanje SFRJ izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, ni mogel biti izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, kar nadalje pomeni, da ne izpolnjuje enega od kumulativno določenih zakonskih pogojev po določilih prvega in drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP.
ZKZ člen 19, 19/3, 25. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba - izvršilni postopek - ničnost odločbe
V sporni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana. Tožnik uveljavlja ugovore, ki po presoji sodišča ne smiselno, ne po vsebini, ne ustrezajo nobenemu od razlogov za izrek odločbe za nično, kot so opredeljeni v prvem odstavku 279. člena ZUP. Gre namreč za ugovore, ki merijo na pravilno uporabo materialnega prava, to pa so ugovori, ki jih je lahko tožnik uveljavljal kot pritožbene razloge iz 1. točke prvega odstavka 237. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zapuščinski postopek - dedni dogovor
Dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava, zato je upravičenec do brezplačne pravne pomoči Republiki Sloveniji dolžan vrniti samo polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči (48/5 člen ZBPP).
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - kriterij uspeha v postopku - stroški izvedenca
Glede na uspeh v pravdi je upravičenec do brezplačne pravne pomoči nosil del stroškov postopka, v izračunan znesek so všteti tudi stroški iz naslova izvedenca. Ker je nasprotna stranka iz naslova stroškov izvedenca povrnila znesek 239,86 EUR je upravičenec dolžan vrniti le razliko med tem zneskom in zneskom celotnih stroškov za izvedenca.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 5.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - podporni zid
Podporni zid navedenih dimenzij (v dolžini 27,5 m in višine 1,2 m) sodi med nezahtevne objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Za ograjo na podpornem zidu pa gradbeno dovoljenje ni potrebno.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Organ za brezplačno pravno pomoč je izpodbijano odločbo izdal, ne da bi dal tožniku možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20, 20/1, 20/1-č.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - izpolnjevanje predpisanih pogojev - dodatno strokovno delo
Za pridobitev točk za dodatno strokovno delo povezano z vzgojno-izobraževalnim delom, v smislu 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju prvega odstavka točke č, je potrebno nedvoumno in jasno ugotoviti, da gre za mednarodno konferenco (min. 3 države) in da je šlo za samostojni referat, ki je bil dejansko izveden s strani zaposlenega.
vojni veteran - status vojnega veterana - zavrženje ponovne zahteve za priznanje statusa vojnega veterana - isto pravno in dejansko stanje
Dejansko stanje glede statusa vojnega veterana se od izdaje pravnomočnih odločb ni spremenilo. Tožnik pa v tožbi tudi ne navaja nobenih okoliščin, ki bi kazale na spremenjeno dejansko stanje ali pravno podlago.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 13, 13/1, 13/1-5, 90, 90/3. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 47, 47/1.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - vračilo izplačanih sredstev - pogoji javnega razpisa - zdravstveno stanje stranke
Tožnik je bil ob izdaji odločbe o dodelitvi sredstev v letu 2010 seznanjen, da bo moral pridobiti ustrezno poklicno kvalifikacijo v roku 36 mesecev, zaradi česar se ne more sklicevati na svoje zdravstveno stanje kot posledico prometne nesreče, ki se je zgodila leta 2006, še zlasti, ker ni izkazano, da je to razlog za nemožnost pridobitve poklicne kvalifikacije.
Določbe od 20. do 34. člena ZDoh-2 res urejajo prejemke, ki so oproščeni plačila dohodnine, vendar pa med njimi ni mogoče najti družinske pokojnine. 29. člen ZDoh-2 določa, da se dohodnine ne plača od preživnine, ki jo prejme fizična oseba na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Družinska pokojnina se sicer, glede na pogoje, pod katerimi se pridobi ta pravica, v veliki meri približuje vlogi, ki jo ima preživnina, vendar kljub temu ni preživnina, kakor le-to opredeli ustrezni področni zakon.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja
Po določbi tretjega odstavka 125. člena ZDavP-2 pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati. V primeru naknadno ugotovljene obveznosti ob davčnem nadzoru teče relativni rok zastaranja od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe, o katerem je bil tožnik obveščen (drugi odstavek 126. člena ZDavP-2). Davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči (šesti odstavek 126. člena ZDavP-2).
Določbe od 20. do 34. člena ZDoh-2 urejajo prejemke, ki so oproščeni plačila dohodnine, vendar pa med njimi ni mogoče najti družinske pokojnine. Zato je le-ta brez dvoma dohodek zavezanca, ki je predmet obdavčitve. Družinska pokojnina se sicer, glede na pogoje, pod katerimi se pridobi ta pravica, v veliki meri približuje vlogi, ki jo ima preživnina, vendar kljub temu ni preživnina, kakor le-to opredeli ustrezni področni zakon.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - znatna nevarnost pobega prosilca
Ukrep omejitve gibanja za Center za tujce je mogoče odrediti le v primeru, če organ ugotovi, da v posameznem primeru ni mogoče izvesti ukrepa obveznega zadrževanja na območju Azilnega doma.
Nevarnost pobega mora biti po dikciji drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III "znatna", pri čemer je ta standard po ustaljeni sodni praksi treba razlagati bližje standardu "velike" nevarnosti, kot pa morebiti standardu zgolj "zaznavne" nevarnosti.
zavarovalni posli - zavarovalna pogodba - prostovoljno pokojninsko zavarovanje - dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor - prenehanje opravljanja dela
Določbe ZPIZ-1 ne morejo predstavljati (zakonskega) pooblastila za izvajanje zavarovanj, ki jih ta zakon ne ureja. Tega tudi ne omogoča dejstvo, da je s tem zakonom (ZPIZ-1) tožeči stranki priznan poseben položaj. Poseben položaj ji je priznan v okviru ureditve po ZPIZ-1, ne pa tudi po drugih predpisih. Takšne moči ta zakon (ZPIZ-1) nima. Po prehodnih določbah 444. člena ZPIZ-1, sicer zavarovalnice, ki so do uveljavitve tega zakona izvajale prostovoljno pokojninsko zavarovanje, lahko nadaljujejo z izvajanjem tega zavarovanja, vendar le po določbah tega zakona (ZPIZ-1) in pod pogojem, da v roku enega leta od uveljavitve tega zakona uskladijo obstoječe programe pokojninskega zavarovanja z določbami tega zakona. Tega tudi prehodne določbe ZPIZ-2 ne spreminjajo, saj veljajo le za naprej in ne posegajo v položaj tožeče stranke, ki je moral biti prilagojen ureditvi v ZPIZ-1 že na podlagi (prehodnih) določb tega zakona. Prilagoditev obstoječih produktov se je zahtevala že ob uveljavitvi ZPIZ-1 in je morala biti ob uveljavitvi ZPIZ-2 izpeljana, zato ni nobene potrebe, da bi se to vprašanje ponovno odpiralo oziroma urejalo ob uveljavitvi ZPIZ-2. Če pa prilagoditve ni bilo, storitev RPZ, ki jih opravlja tožeča stranka, ni mogoče šteti za zavarovanje, ki temelji na določbah ZPIZ-2 in za katero naj bi tožeča stranka imela zakonsko pooblastilo.