izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Iz podatkov uradnih evidenc, ki jih je izčrpno navedel prvostopenjski upravni organ v izpodbijani odločbi, izhaja, da je tožnik odjavil stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in zapustil Republiko Slovenijo 5. 2. 1992. Iz tega razloga tožnik tudi na dan 26. 2. 1992, ko je bila večina državljanov drugih republik nekdanje SFRJ izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, ni mogel biti izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, kar nadalje pomeni, da ne izpolnjuje enega od kumulativno določenih zakonskih pogojev po določilih prvega in drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP.
znamka - zavarovanje blagovne in storitvene znamke - podobnost med znakoma - enakost ali podobnost blaga ali storitev
Ob ugotovitvi, da si znaki niso podobni, je tako primerjava blaga brezpredmetna, zaradi česar tožnik ne more uspeti z ugovorom o materialnopravno napačni presoji enakosti oziroma podobnosti blaga ter nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - pohodna terasa
Med strankami ni sporno, da je bil inšpekcijski ukrep izrečen zaradi zamakanja, ki je posledica stanja terase, ki funkcionalno pomeni sestavni del stanovanja št. ..., torej posameznega dela, hkrati pa je tudi streha poslovnega prostora v spodnji etaži. Sodišče se strinja s toženko, da tako dejansko stanje povsem ustreza določbi četrtega odstavka 5. člena SZ-1, ki izrecno ureja situacijo, ko gradbeni element služi tako posameznemu kot skupnim delom stavbe, in določa, da se tak del šteje za skupni del, če se z njim zagotavlja funkcija večstanovanjske stavbe kot celote.
ZKZ člen 19, 19/3, 25. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba - izvršilni postopek - ničnost odločbe
V sporni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana. Tožnik uveljavlja ugovore, ki po presoji sodišča ne smiselno, ne po vsebini, ne ustrezajo nobenemu od razlogov za izrek odločbe za nično, kot so opredeljeni v prvem odstavku 279. člena ZUP. Gre namreč za ugovore, ki merijo na pravilno uporabo materialnega prava, to pa so ugovori, ki jih je lahko tožnik uveljavljal kot pritožbene razloge iz 1. točke prvega odstavka 237. člena ZUP.
javni poziv - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - razpisni pogoj - datum izvedbe naložbe
Ker se datum izdaje računa šteje za datum izvedbe naložbe, je glede na določbe javnega poziva in med strankami nesporno ugotovitev datuma vgradnje toplotne črpalke in datuma oddaje vloge za pridobitev nepovratnih sredstev dne 20. 7. 2016, po presoji sodišča šteti, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in da v konkretnem primeru ne gre za novo naložbo, ki je lahko predmet financiranja na podlagi zadevnega javnega poziva.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - občinski prostorski načrt (OPN) - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da obvestilo o zavrnitvi pobude, ki se nanaša na sklep o začetku postopka priprave občinskega prostorskega načrta, ne predstavlja upravnega akta, pa tudi ne drugega ali posamičnega akta iz 2. ali 4. člena ZUS-1, o zakonitosti katerega bi odločalo sodišče v upravnem sporu. Ne posega namreč v pravni položaj tožnika in z njim ni odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak gre za procesni akt v postopku sprejetja občinskega prostorskega načrta.
izredna pravna sredstva - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega predpisa - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po drugem odstavku 274. člena ZUP lahko pristojni organ izdano odločbo razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Ker je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da organ z njo lahko poseže v dokončno oziroma pravnomočno odločbo, je zaradi pravne varnosti in zaupanja v pravo še posebej pomembno, da organ strogo ostaja v mejah zakonskih razlogov za uporabo tega pravnega sredstva oziroma da je pri njegovi uporabi zadržan. V konkretni zadevi to pomeni, da se mora omejiti izključno na očitne kršitve materialnega predpisa, ne pa navedene zakonske določbe razlagati tako, da bi jo posredno širil na morebitne pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma kršitve predpisanega postopka.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - kriterij uspeha v postopku - stroški izvedenca
Glede na uspeh v pravdi je upravičenec do brezplačne pravne pomoči nosil del stroškov postopka, v izračunan znesek so všteti tudi stroški iz naslova izvedenca. Ker je nasprotna stranka iz naslova stroškov izvedenca povrnila znesek 239,86 EUR je upravičenec dolžan vrniti le razliko med tem zneskom in zneskom celotnih stroškov za izvedenca.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 5.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - podporni zid
Podporni zid navedenih dimenzij (v dolžini 27,5 m in višine 1,2 m) sodi med nezahtevne objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Za ograjo na podpornem zidu pa gradbeno dovoljenje ni potrebno.
vojni veteran - status vojnega veterana - zavrženje ponovne zahteve za priznanje statusa vojnega veterana - isto pravno in dejansko stanje
Dejansko stanje glede statusa vojnega veterana se od izdaje pravnomočnih odločb ni spremenilo. Tožnik pa v tožbi tudi ne navaja nobenih okoliščin, ki bi kazale na spremenjeno dejansko stanje ali pravno podlago.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zapuščinski postopek - dedni dogovor
Dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava, zato je upravičenec do brezplačne pravne pomoči Republiki Sloveniji dolžan vrniti samo polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči (48/5 člen ZBPP).
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Organ za brezplačno pravno pomoč je izpodbijano odločbo izdal, ne da bi dal tožniku možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20, 20/1, 20/1-č.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - izpolnjevanje predpisanih pogojev - dodatno strokovno delo
Za pridobitev točk za dodatno strokovno delo povezano z vzgojno-izobraževalnim delom, v smislu 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju prvega odstavka točke č, je potrebno nedvoumno in jasno ugotoviti, da gre za mednarodno konferenco (min. 3 države) in da je šlo za samostojni referat, ki je bil dejansko izveden s strani zaposlenega.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja
Po določbi tretjega odstavka 125. člena ZDavP-2 pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati. V primeru naknadno ugotovljene obveznosti ob davčnem nadzoru teče relativni rok zastaranja od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe, o katerem je bil tožnik obveščen (drugi odstavek 126. člena ZDavP-2). Davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči (šesti odstavek 126. člena ZDavP-2).
Določbe od 20. do 34. člena ZDoh-2 urejajo prejemke, ki so oproščeni plačila dohodnine, vendar pa med njimi ni mogoče najti družinske pokojnine. Zato je le-ta brez dvoma dohodek zavezanca, ki je predmet obdavčitve. Družinska pokojnina se sicer, glede na pogoje, pod katerimi se pridobi ta pravica, v veliki meri približuje vlogi, ki jo ima preživnina, vendar kljub temu ni preživnina, kakor le-to opredeli ustrezni področni zakon.
akontacija dohodnine - dodatno obračunani davki in prispevki - dohodnina od obresti - življenjsko zavarovanje - premija
Izpodbijana odločitev je utemeljena z razlago dohodka po določbah 15. člena ZDoh-2, na podlagi katere davčni organ „pripis premije“ s strani tožeče stranke, ki je fizični osebi ni bilo potrebno plačati, opredeli kot dohodek te fizične osebe (ker je od višine premije odvisna odškodnina po zavarovalni pogodbi v trenutku nastanka bodočega zavarovalnega dogodka), dosežen v trenutku pripisa (ker koristi od tako povečane vrednosti premoženja lahko nastanejo že v prvem trenutku, ko se zgodi zavarovalni dogodek po zavarovalni pogodbi). Razlogi, ki jih navaja davčni organ povečanja premoženja in s tem obdavčljivosti bonusa v trenutku pripisa ne utemeljujejo, saj se ob nastopu zavarovalnega dogodka, na katerega se sklicuje davčni organ, dohodek iz življenjskega zavarovanja obravnava skladno s 86. členom ZDoh-2.
Določbe od 20. do 34. člena ZDoh-2 res urejajo prejemke, ki so oproščeni plačila dohodnine, vendar pa med njimi ni mogoče najti družinske pokojnine. 29. člen ZDoh-2 določa, da se dohodnine ne plača od preživnine, ki jo prejme fizična oseba na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Družinska pokojnina se sicer, glede na pogoje, pod katerimi se pridobi ta pravica, v veliki meri približuje vlogi, ki jo ima preživnina, vendar kljub temu ni preživnina, kakor le-to opredeli ustrezni področni zakon.
ZDDV-1 člen 39, 39/3, 39/4, 134, 134/3, 134/3-4, 134/4, 134/4-3.
davek na dodano vrednost (DDV) - stečaj dolžnika - prerekanje terjatve - popravek davčnega obračuna
Neuveljavitev pravnih sredstev, ki so bila tožniku na voljo (tj. predvsem pravda za ugotovitev obstoja v stečaju prerekanih terjatev), v danem primeru ni bila predmet presoje z vidika (ne)gospodarnosti, zato navedbe tožnika, da je ravnal gospodarno, niso merodajne. Dejstvo je, da zakon predpisuje restriktivne pogoje za popravek DDV v primeru insolvečnih postopkov, zato je treba upoštevati tretji in četrti odstavek 39. člena ZDDV-1, ni pa merodajno vprašanje (ne)gospodarnosti ali smotrnosti vodenja sodnih postopkov. Tožnikovo naziranje, da sporni računi zaradi tega, ker jih naslovnik računov ni plačal in ker je stečajna upraviteljica te terjatve prerekala, enostavno ne obstajajo, pravno ni pravilno.
ZDoh-2 člen 37, 37/1, 37/1-1, 38, 38/1. ZDavP-2 člen 74.
prispevki za socialno varnost - dohodek iz dejavnosti - dohodek iz zaposlitve - zdravstveni delavec - napačna uporaba materialnega prava
Davčni organ je nepravilno pravno kvalificiral in ovrednotil kot dohodke iz delovnega razmerja, kot to določa 37. člen ZDoh-2, dohodke, ki jih je tožnik izplačeval radiološki inženirki specialistki organizirani kot s.p., ki je bila zaposlena pri tožniku, na podlagi pogodbe civilnega prava za opravljanje storitev zdravniške službe. Glede na dejanske okoliščine, ki jih je v zvezi s prejemki pri tožniku zaposlene zdravstvene delavke ugotovil davčni organ, je po presoji sodišča treba tudi te dohodke davčno obravnavati po ekonomski vsebini. Vendar bi pa po presoji sodišča opredelitev teh dohodkov kot dohodkov iz delovnega razmerja pomenila različno obravnavanje zdravnikov in zdravstvenih delavcev in ni utemeljenega razloga za to, da bi se obdavčitev „dodatnih“ dohodkov pri tožniku zaposlene zdravstvene delavke razlikovala od obdavčitve dohodkov, ki pri tožniku niso bili zaposleni. Davčni organ je dohodke radiološke inženirke specialistke, zaposlene pri tožniku, zato napačno pravno kvalificiral in ovrednotil kot dohodke iz delovnega razmerja, kot to določa 37. člen ZDoh-2.