ZDoh-2 člen 37, 37/1, 37/1-1, 38, 38/1. ZDavP-2 člen 74.
prispevki za socialno varnost - dohodek iz dejavnosti - dohodek iz zaposlitve - zdravstveni delavec - napačna uporaba materialnega prava
Davčni organ je nepravilno pravno kvalificiral in ovrednotil kot dohodke iz delovnega razmerja, kot to določa 37. člen ZDoh-2, dohodke, ki jih je tožnik izplačeval radiološki inženirki specialistki organizirani kot s.p., ki je bila zaposlena pri tožniku, na podlagi pogodbe civilnega prava za opravljanje storitev zdravniške službe. Glede na dejanske okoliščine, ki jih je v zvezi s prejemki pri tožniku zaposlene zdravstvene delavke ugotovil davčni organ, je po presoji sodišča treba tudi te dohodke davčno obravnavati po ekonomski vsebini. Vendar bi pa po presoji sodišča opredelitev teh dohodkov kot dohodkov iz delovnega razmerja pomenila različno obravnavanje zdravnikov in zdravstvenih delavcev in ni utemeljenega razloga za to, da bi se obdavčitev „dodatnih“ dohodkov pri tožniku zaposlene zdravstvene delavke razlikovala od obdavčitve dohodkov, ki pri tožniku niso bili zaposleni. Davčni organ je dohodke radiološke inženirke specialistke, zaposlene pri tožniku, zato napačno pravno kvalificiral in ovrednotil kot dohodke iz delovnega razmerja, kot to določa 37. člen ZDoh-2.
Davčni organ v skladu z drugim odstavkom 111. člena tega ZDavP-2 zavaruje pričakovano davčno obveznost z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah zavezanca za davek oziroma deležih družbenika. V teh primerih se sklep iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona šteje za začasni sklep za zavarovanje iz 119. člena tega zakona, kjer je med drugim določeno, da začasni sklep za zavarovanje, s katerim se zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z njegovimi nepremičninami, davčni organ nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, ta pa po uradni dolžnosti vpiše v Zemljiško knjigo zaznambo v njem vsebovane prepovedi.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče sodi, da preizkus materialne zakonitosti izpodbijane odločbe ni mogoč, saj v obrazložitvi niso podani dejanski razlogi, zaradi katerih je organ zaključil, da nasprotna tožba v obravnavanem primeru sodnega postopka za ugotovitev skupnega premoženja in deležev na njem ni potrebna, ter štel zato zadevo za očitno nerazumno v smislu prvega v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP, kar narekuje zavrnitev prošnje za BPP.
akontacija dohodnine - dodatno obračunani davki in prispevki - dohodnina od obresti - življenjsko zavarovanje - premija
Izpodbijana odločitev je utemeljena z razlago dohodka po določbah 15. člena ZDoh-2, na podlagi katere davčni organ „pripis premije“ s strani tožeče stranke, ki je fizični osebi ni bilo potrebno plačati, opredeli kot dohodek te fizične osebe (ker je od višine premije odvisna odškodnina po zavarovalni pogodbi v trenutku nastanka bodočega zavarovalnega dogodka), dosežen v trenutku pripisa (ker koristi od tako povečane vrednosti premoženja lahko nastanejo že v prvem trenutku, ko se zgodi zavarovalni dogodek po zavarovalni pogodbi). Razlogi, ki jih navaja davčni organ povečanja premoženja in s tem obdavčljivosti bonusa v trenutku pripisa ne utemeljujejo, saj se ob nastopu zavarovalnega dogodka, na katerega se sklicuje davčni organ, dohodek iz življenjskega zavarovanja obravnava skladno s 86. členom ZDoh-2.
izvrševanje kazni zapora - premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - razlogi za premestitev - hujše motenje drugih obsojencev - prosti preudarek
Tožnik se je s svojim vedenjem izkazal za motečega v tolikšni meri, ki utemeljuje njegovo začasno namestitev v prostor s strožjim bivalnim režimom. Prepriča predvsem okoliščina, da ne gre zgolj za enkraten dogodek, ko je tožnik motil delo strokovnega osebja Zavoda, ampak za kontinuirano oziroma ponavljajoče se neprimerno vedenje. Ne zanika, da je podal več priglasnic niti ne zanika žaljivih navedb, ki so v njih navedene in ki jih Zavod primeroma povzema v obrazložitvi odločbe. Ne zanika dogodkov, ko je s svojimi žalitvami, grožnjami in glasnim izražanjem osebnih zahtev oviral delo strokovne delavke z drugimi obsojenci. Sodišče poudarja, da ukrep iz 98a. člena ZIKS-1 nima kaznovalnega namena, ampak gre za institut varnostne narave, s katerim se zagotovi varnost obsojencev in delavcev Zavoda ter vzdržuje red in mir.
prispevki za socialno varnost - zavezanec za plačilo prispevka - davčna izvršba - izvršilni naslov - obrazložitev odločbe
Pritožbeni organ je preizkusil prav vse zatrjevane primere dvojnih oziroma večkratnih izterjav istih obveznosti ter nato podrobno in v zvezi z vsako od zatrjevanih situacij ugotovil, da ni prišlo do podvajanj in tudi ne do večkratne izterjave ter za svoj zaključek navedel (pravilne) razloge: 1. v zatrjevanih primerih podvajanj gre za izterjavo dveh vrst obveznih prispevkov - od zaposlenih in za zaposlene; in 2. pri zatrjevanih večkratnih izterjavah pa gre izterjavo po obračunih, ki jih je vložila tožeča stranka ob izplačilih dohodkov, ki jih je opravila na različne datume v okviru istega obračunskega obdobja, in gre torej v vsakem posameznem primeru za izplačilo, od katerega se v skladu z določbami 352. in 285. člena ZDavP-2 obvezno izračuna odtegljaj iz naslova obveznih prispevkov za socialno varnost.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - računi - nepopolni računi
Za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka DDV mora davčni zavezanec razpolagati z računom in s prilogami, ki izpolnjuje vse zakonsko določene pogoje iz 82. člena ZDDV-1. To je tudi eden od zakonsko predpisanih pogojev za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka DDV. Če pa takšnega računa s prilogami davčni zavezanec nima, tudi po presoji sodišča na podlagi takšnega računa ne more uspešno uveljavljati pravice do odbitka DDV. Nepopolnih računov v smislu 82. člena ZDDV-1 ne more nadomestiti izjava izdajatelja teh računov, niti izjave zastopnika tožnika. Na podlagi 77. člena ZDavP-2 se v davčnem postopku praviloma dokazuje z listinskimi dokazi, vendar so tudi druga dokazna sredstva dopustna, torej tudi zaslišanje prič, kot ga predlaga tožnik. Možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi sredstvi ZDavP-2 predvideva ravno za primere, ko listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva ni, razen, če so listine formalni pogoj za uveljavljanje pravice. V predmetni zadevi pa so po povedanem prav listine formalen pogoj za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka DDV.
ZJC člen 68, 68/2. ZCes-1 člen 78, 78/3, 118, 118/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - postavitev objekta za oglaševanje - soglasje Direkcije za ceste
Tožnik je v postopku predložil soglasje in dovoljenje A. d.d. št. 351/AC-1097/07 z dne 22. 2. 2007, za katerega meni, da predstavlja podlago za postavitev spornih objektov. Navedeno soglasje ni ustrezna podlaga za postavitev objektov za oglaševanje. Z njim je A. d.d. kot upravitelj avtocest tožniku zgolj dovolil izvedbo del v varovalnem pasu avtoceste, potrebnih za postavitev obeh objektov za oglaševanje. To izhaja tako iz pravne podlage, na katero se sklicuje navedeno soglasje (47. in 49. člen ZJC), kot tudi iz vsebine soglasja oziroma dovoljenja. Takšno soglasje ne more nadomestiti soglasja, izdanega na podlagi 68. člena ZJC, ki mora vsebovati pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav (drugi odstavek 68. člena ZJC).
ZDDV-1 člen 39, 39/3, 39/4, 134, 134/3, 134/3-4, 134/4, 134/4-3.
davek na dodano vrednost (DDV) - stečaj dolžnika - prerekanje terjatve - popravek davčnega obračuna
Neuveljavitev pravnih sredstev, ki so bila tožniku na voljo (tj. predvsem pravda za ugotovitev obstoja v stečaju prerekanih terjatev), v danem primeru ni bila predmet presoje z vidika (ne)gospodarnosti, zato navedbe tožnika, da je ravnal gospodarno, niso merodajne. Dejstvo je, da zakon predpisuje restriktivne pogoje za popravek DDV v primeru insolvečnih postopkov, zato je treba upoštevati tretji in četrti odstavek 39. člena ZDDV-1, ni pa merodajno vprašanje (ne)gospodarnosti ali smotrnosti vodenja sodnih postopkov. Tožnikovo naziranje, da sporni računi zaradi tega, ker jih naslovnik računov ni plačal in ker je stečajna upraviteljica te terjatve prerekala, enostavno ne obstajajo, pravno ni pravilno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - uvedba kazenskega postopka - zavrženje prošnje
Čeprav iz besedila drugega odstavka 1. člena ZBPP izhaja, da je mogoče brezplačno pravno pomoč dobiti v primeru, ko nekdo potrebuje varstvo pred obtožbo v kazenski zadevi, je po mnenju sodišča treba to določilo smiselno razlagati tudi, da je do brezplačne pravne pomoči upravičen prav tako subsidiarni tožilec v kazenskem postopku šele po tem, ko je vložen obtožni akt.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami
Po ZNISESČP je bistveno to, da je Republika Slovenija za namen izvršitve sodbe v Zadevi Ališić in ostali, s tem zakonom prevzela poplačilo obveznosti banke do upravičencev oziroma obveznost izpolniti terjatev fizične osebe, ki jo ima do Glavne podružnice Sarajevo (2. člen ZNISESČP). Kadar je prišlo do prenosa sredstev na račune pri drugih pravnih osebah in do transformacije deviznih vlog v premoženje druge vrste (certifikat), ne gre več za devizno vlogo pri Banki oziroma (njeni) Glavni podružnici Sarajevo. Zato po presoji sodišča v tem primeru ne obstaja pravna podlaga, po kateri bi Republika Slovenija odgovarjala za obstoj in izplačilo tega premoženja.
Prenos sredstev ni bil avtomatičen, ampak odvisen od varčevalcev, saj je po predpisih FBiH obstajala možnost izbire med devizno vlogo ali certifikatom.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Potrdilo Občine mesta Gradiška z dne 8. 4. 1991 ne pomeni novega dejstva oziroma ne pomeni pridobitve možnosti uporabiti nov dokaz, kajti dejstvo bolezni in smrti tožničinega starega očeta je bilo obravnavano in ugotovljeno že v prvotnem postopku, ki je bil pravnomočno končan, in kar med strankama niti ni sporno.
Tožba ni bila vložena zaradi molka organa, prav tako je iz izreka novo izdane odločbe razvidno, da tožena stranka ni spremenila oziroma odpravila izpodbijanega upravnega akta. Iz vsebine obeh odločb ter vlog tožeče stranke izhaja, da je tožena stranka le dopolnila prvo izdano odločbo in torej odločila o zahtevkih, o katerih prej ni odločila. Ker torej ne gre za primere iz tretjega ali četrtega odstavka 39. člena ZUS-1, sodišče nima zakonske podlage, da bi v obravnavanem primeru ustavitve postopka, odločilo drugače, kakor mu nalaga četrti odstavek 25. člena ZUS-1, torej, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Tožeča stranka sicer navaja, da je bila tožba potrebna, vendar sodišče pripominja, da bi lahko tožeča stranka isti učinek dosegla tudi z vložitvijo predloga za izdajo dopolnilne odločbe v skladu z 220. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Tožeča stranka je Nigerijec, ki ima liberijske korenine, zaradi česar je bila diskriminirana, kot je sicer izpovedala tudi na osebnem razgovoru, tožena stranka pa se v izpodbijani odločbi do navedenih navedb tožeče stranke sploh ni opredelila in tako tudi ni navedla, ali navedeno smatra (oz. zakaj ne) kot razlog preganjanja po 27. členu ZMZ-1.
ZSMKR člen 67. Pravilnik o trženju semena zelenjadnic (2005) člen 7.
inšpekcijski postopek - ukrep fitosanitarnega inšpektorja - ukrep prepovedi trženja semen - semenski material kmetijskih rastlin
Metoda v prvem odstavku 3. točke določa, kaj vse mora vsebovati poročilo o naknadni kontroli kakovosti semena ter sortne pristnosti in sortne čistosti vzorcev semenskega materiala. Vendar pa v drugem odstavku navedene točke tudi določa, v kakšni obliki morajo biti pripravljeni rezultati opravljene naknadne kontrole, in sicer v obliki, kot je navedena v Prilogi 3 te metode.
Sodišče pritrjuje drugostopenjskemu organu, da je zapis o ugotovljenih lastnostih preverjanih rastlin primeren in skladen z metodo, ter jasno kaže na ugotovljene razlike na način, ki je razumljiv tako laiku kot strokovnjaku.
Zakonska ureditev ne daje podlage za tožnikovo stališče, da gre v primeru gradbenega dovoljenja za nadomestno gradnjo za odločitev o enem samem (enotnem oziroma nedeljivem) zahtevku, saj se zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja po vsebini nanaša na dve, med seboj različni oziroma samostojni gradnji, ki sta med seboj povezani izključno tako, da je predhodna odstranitev objekta pogoj za gradnjo novega. Sodišče se strinja s stališčem, da sta ta zahtevka enakovredna, kar pomeni, da je tožnik, ki je želel preprečiti izdajo gradbenega dovoljenja v celoti, uspel do polovice. S tega stališča je pravilna in v skladu s prvim odstavkom 114. člena ZUP tudi odločitev toženke, da gre tožniku povračilo polovice stroškov, kolikor ustrezajo opravljenim procesnim dejanjem in odvetniški tarifi.
Zakon veže povračilo stroškov stranskemu udeležencu izključno na njegov uspeh v postopku, ta uspeh pa pomeni usodo zahtevka, o katerem se je v postopku odločalo in ne zgolj uspešnega vstopa v postopek.
Po obširni in povsem ustaljeni upravnosodni praksi je predmet postopka izdaje gradbenega dovoljenja odločanje o dovoljenosti načrtovane gradnje, to je o vprašanju, ali investitor sme na določenem prostoru postaviti načrtovani objekt. Ne gre torej za odločanje o investitorjevem premoženjskem upravičenju, ki bi bilo vrednostno ocenljivo, temveč za oblastveno odločanje o dovoljenosti posega v prostor, katerega rezultat je izdaja upravnega dovoljenja ali pa zavrnitev zahteve za njegovo izdajo. Vrednosti spora zato ni mogoče enačiti z vrednostjo investicije.
ZON člen 81, 81/1, 81/2. Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (2004) člen 5, 7, 7/1, 7/1-7.
varstvo okolja - ohranjanje biotske raznovrstnosti - ogrožena živalska vrsta - v obliki predpisa izdan akt - divja žival
Cilji Habitatne direktive so bili v slovenski pravni red preneseni tako, da 7. člen Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah glede odvzema živali zavarovane vrste iz narave povzema temeljne pogoje, ki jih Habitatna direktiva določa v 16. členu: obstoj vsaj enega izmed razlogov, ki so našteti v prvi do sedmi alineji prvega odstavka 7. člena Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, da “ni druge zadovoljive možnosti“ in da to izjemoma dovoljeno ravnanje ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja populacij. Zaradi tako neposrednega prenosa vsebine Habitatne direktive v slovenski pravni red se je tudi po presoji sodišča pri ugotavljanju izpolnjenosti navedenih pogojev mogoče nasloniti na prej omenjene napotke Evropske komisije, konkretno na tri preizkuse, ki so opisani v teh napotkih in se v celoti naslanjajo na besedilo direktive.
Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 člen 155, 155/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - ekološko kmetovanje - upravičene površine kmetijskih zemljišč - načelo zaslišanja strank
Drugostopenjski organ je listine, ki jih je pritožbi priložil tožnik, ocenil drugače kot tožnik, pri čemer tožnika s svojo presojo listin pred sprejeto odločitvijo o zavrnitvi pritožbe ni seznanil, kar pomeni, da mu ni omogočil, da se do nje opredeli, hkrati pa je svojo odločitev utemeljil na ugotovitvi (da je tožnik sporne GERK vpisal na svoje kmetijsko gospodarstvo 27. 5. 2016, vendar jih je dne 1. 6. 2016 iz svojega kmetijskega gospodarstva izbrisal), na kateri izpodbijana odločba ni temeljila, pri čemer z njo prav tako ni seznanil tožnika in mu s tem omogočil enakega varstva pravic, zato je podana tudi absolutno bistvena kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk upravnega organa druge stopnje
Po določbi drugega odstavka 28. člena ZUS-1 sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali v krajšem, s posebnim predpisom določenim rokom, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih 7 dneh.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Prosilec, ki mu je zaradi njegovega slabega premoženjskega stanja, država dodelila BPP, je porabljena sredstva iz naslova BPP dolžan vrniti, če je v postopku uspel tako, da je pridobil premoženje.