ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-1, 18. ZBPP člen 13, 13/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - obremenjenost nepremičnine s hipoteko
Hipoteka in rubež nepremičnine v izvršilnem postopku pomenita ustanovitev zastavne pravice za upnika, to pa samo po sebi ne vpliva na možnost razpolaganja z nepremičnino, zato teh okoliščin pri predmetni zadevi ni mogoče upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - vrnitev prejete brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava - druga zadeva
Okoliščina, da je bila sodna poravnava sklenjena v okviru drugega postopka in ne tistega, za katerega je bila tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč, na obveznost vrnitve polovice stroškov, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči ne vpliva, saj se poravnava nanaša tudi na to zadevo.
RTV prispevek - izterjava neplačanega RTV prispevka - zavezanec za plačilo RTV prispevka - odjava RTV sprejemnika
Vsak, ki ima napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov na območju Republike Slovenije, mora RTV Sloveniji plačevati RTV prispevek. Šteje se, da ima radijski ali televizijski sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalec oziroma plačnik energije v javnem električnem omrežju, razen če poda izjavo, da sprejemnika nima.
ZSDH-1 člen 6. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/2, 6/3.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - test javnega interesa - Slovenski državni holding (SDH) - zvočni zapis seje
Vodenje dela in poslovanja organa, vključno z upravljanjem državnih kapitalskih naložb, predstavlja izjemno pomembno javno funkcijo in je zato v javnem interesu, da se razkrijejo razlogi, utemeljitve, način in okoliščine oziroma celoten proces odločanja nadzornega sveta organa o menjavi uprave organa na predmetni sporni seji. Določba 6. člena ZSDH-1 sicer predvideva tudi izdelovanje prepisov zvočnih zapisov sej nadzornega sveta in uprave tožnika, ki pa ga tožnik za predmetno sejo nadzornega sveta v času izdaje izpodbijane odločbe nesporno ni imel. Tako tudi sodišče sodi, da je edini ekvivalent za dosego pravice do obveščenosti javnosti zvočni zapis te seje.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 386, 386/1, 386/1-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - izpodbijanje pravnih dejanj v stečajnem postopku - pravica do svobodne izbire odvetnika
Nerazumno je dodeliti brezplačno pravno pomoč tožnici, saj je upravitelj z začetkom stečajnega postopka postal njen zakoniti zastopnik pri razpolaganju s premoženjem, ki spada v stejačno maso. Upravitelj pa je za zastopanje v sodnem postopku pooblastil odvetnika.
ZUS-1 člen 2, 4. URS člen 38. ZVOP-1 člen 32, 34, 34/1, 34/2, 34/3.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - varstvo ustavnih pravic - inšpekcijski postopek - sklep o ustavitvi postopka - tožbeni zahtevek
Odreditev ukrepa prenehanja obdelave podatkov lahko pride v poštev le v primeru, če taka obdelava še vedno traja ter da je prepoved obdelave osebnih podatkov kot inšpekcijski ukrep zaključno dejanje inšpekcijskega postopka, ki ga inšpektor odredi po predhodno izvedenem postopku in na podlagi ugotovitev takega postopka, in ne ukrep, ki bi ga tožena stranka odrejala ob začetku takega postopka povsem avtomatsko brez ugotavljanja relevantnih dejstev in okoliščin.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 7, 7/1, 18, 18/1.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - izpolnjevanje predpisanih pogojev - kršitev pravil postopka
Za napredovanje v naziv svétnik je poleg izpolnjevanja ostalih pogojev, potrebno še mnenje vzgojiteljskega zbora, da se z napredovanjem strinja. Mnenje zbora o predlogu za napredovanje ne pomeni odločanje o tem, ali posameznik izpolnjuje pogoje za napredovanje, temveč samo kako deluje kot sodelavec.
davek od dohodka iz dejavnosti - odmera akontacije dohodnine - opravljanje dejavnosti - računi
Tožnik je na podlagi neverodostojnega računa ter ostalih spornih računov, neupravičeno uveljavljal odhodke iz poslovanja in si s tem neupravičeno znižal davčno osnovo, zato mu je davčni organ naložil v plačilo razliko za doplačilo akontacije dohodnine za leto 2010 in 2011. V postopku je bilo ugotovljeno, da računalniška oprema, na katero se glasijo sporni računi, ni bila namenjena za opravljanje tožnikove dejavnosti, ni bila evidentirana med tožnikovimi osnovnimi sredstvi in se ni nahajala na sedežu tožnikove dejavnosti. Zato tožniku upravičeno niso bili priznani odhodki na podlagi navedenih računov in posledično pravilno odmerjena akontacije dohodnine.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - reklamni pano
Postavitev reklamnega panoja na kmetijskem zemljišču (ob upoštevanju določbe 3 č. člena ZKZ enako velja za pomožno gospodarske objekte, ki se lahko postavijo na kmetijskem zemljišču) ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo. Že taka ugotovitev daje podlago za zaključek o nenamenski rabi kmetijskega zemljišča, to je rabi kmetijskega zemljišča, ki je v nasprotju z zakonsko predpisano rabo kmetijskih zemljišč, in podlago za izrek ukrepa prepovedi uporabe kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo.
ZUS-1 člen 39, 39/1, 39/3. ZOdv člen 17, 17/5. ZUP člen 273, 273/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - vrednost spornega predmeta
Sodišče je presojalo tožnikov ugovor glede vrednosti sodnega spora, ki jo je uporabila tožena stranka pri odmeri stroškov in ugotovilo, da le-ta ni utemeljen. Po pregledu upravnih spisov sodišče namreč ocenjuje, da je tožena stranka izdala izpodbijani sklep glede na pravno in dejansko stanje zadeve, kot je izhajalo iz podatkov v spisu.
prijava znamke - podobnost med znamkami - celovita presoja podobnosti znamk - enakost ali podobnost blaga ali storitev - vizualna in fonetična podobnost znakov - verjetnost zmede v javnosti
Prijavljeni znak pokriva enake oziroma (zelo) podobne storitve kot prejšnje znamke stranke z interesom, vizualna podobnost prijavljenega znaka s prejšnjimi znamkami je velika, oba znaka imata isto strukturo, da sta si tudi vizualno izjemno podobna ter vsebinsko oba znaka opredeljujeta čas oziroma časovno enoto, tako da je tudi pomenska podobnost med njima visoka. Podana je tudi fonetična podobnost. Potrošniki bodo glede prijavljene znamke menili, da gre za različico znamk stranke z interesom.
Bistveno je upoštevanje prijavljenega znaka v celoti, (skupaj) z vsemi elementi, iz katerih je sestavljen, in ne le posameznega sestavnega dela (kot na primer posamezne številke), kot to želi izpostaviti tožnik. Pomembna je torej presoja prijavljenega znaka po vsebini in v obliki, kot je prijavljen. Povprečni potrošnik namreč ni nagnjen k temu, da bi elemente, iz katerih je znamka sestavljena, razčlenjeval in podrobno analiziral.
Fonetična oziroma pomenska primerjava sta le eni od upoštevnih dejavnikov v okviru celovite presoje verjetnosti zmede, saj se podobnost med znaki ugotavlja po metodi celovite presoje, to je vtisu, ki ga celostna podoba znaka naredi na relevantnega potrošnika in izhaja iz vizualne, fonetične in pomenske primerjave znakov.
Pogojni odpust je del izvrševanja kaznovalne politike. Pogojni odpust ni pravica obsojenca, ampak privilegij, ki ga je lahko deležen le tisti obsojenec, za katerega je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja in da druge okoliščine dokazujejo, da je osebnostno urejen. Komisija je na podlagi podatkov v Poročilu zavoda, v katerem tožnik prestaja kazen, po prostem preudarku presodila, da zaradi kršitev hišnega reda pri tožniku ni mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Glede na naravo obravnavane sporne zadeve, to je odločanje o tožnikovi prošnji za pogojni odpust in glede na ustaljeno upravno-sodno prakso je sodna presoja zakonitosti izpodbijane odločbe zadržana, skladno s tretjim odstavkom 40. člena ZUS-1. Na podlagi citirane določbe ZUS-1 je v primeru odločanja po prostem preudarku (diskrecijska pravica) sodišče pooblaščeno le za preizkus, ali je bila diskrecijska pravica upravnega organa uporabljena v zakonsko določenih mejah in v skladu z namenom, za katerega je bila dana.
Ker v obravnavanem primeru ni sporno, da je prvostopenjski upravni organ ugotovil neizpolnjevanje pogoja iz javnega razpisa, ki bi moral biti izpolnjen na dan oddaje vloge (nima okoljevarstvenega soglasja), je bila zavrnitev vloge tožeče stranke pravilna. Na takšen zaključek tudi ne vpliva zatrjevana bistvena kršitev določbe 9. člena ZUP, ki naj bi jo zagrešil prvostopenjski upravni organ s tem, ko tožeče stranke ni seznanil z vsebino informacij, ki jih je prejel od ARSO, ker takšna kršitev ni izkazana, pri čemer je nesporno, da tožeča stranka na dan oddaje vloge ni izpolnjevala enega od razpisnih pogojev.
molk organa - tožba zaradi molka organa - rok za odločitev - odločba o denacionalizaciji
Ker toženka utemeljenih razlogov, zakaj v zadevi še ni odločeno, sodišču ni sporočila, sodišče ugotavlja, da je tožba upravičena. Toženka v dopisu Inšpektoratu za javni sektor z dne 20. 2. 2018, na katerega se sklicuje v odgovoru na tožbo, ne navaja, da bi bili podani kakšni opravičljivi razlogi za neizdajo odločbe. Po stališču sodišča to izhaja ne samo iz skrajne dolgotrajnosti postopka, ampak tudi iz dejstva, ki ga navaja toženka, da je predmetni postopek zaradi upokojitve uradne osebe, ki je vodila ta postopek, miroval v letih od 2011 do 2015, toženka pa je v letu 2017 pristopila k aktivnemu reševanju zadeve.
Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4. Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 člen 30, 30/11, 30/11-b.
Načelu zaslišanja stranke organ zadosti, če stranko pred odločitvijo v zadevi seznani z rezultati ugotovitvenega postopka: to je s tem, na katera odločilna dejstva bo oprl odločitev ter glede na kateri materialni predpis gre za odločilna dejstva, in kakšno odločitev narekuje materialni predpis ob ugotovljenem dejanskem stanju, ter ji o tem da možnost izreči se.
Obrazložitev drugostopenjske odločbe, da bi odločitev bilo mogoče preizkusiti glede njene materialne zakonitosti, bi morala obsegati tako pravne razloge (navedbo relevantnih materialno pravnih določb) kot tudi dejanske razloge za zaključek o tem, da je tožnica imela kontrolo pravne osebe, ki jo izključuje kot nosilca kmetijskega gospodarstva, ki začenja opravljati kmetijsko dejavnost
Obrazložitev odločbe mora vsebovati (med drugim) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Teh razlogov pa izpodbijani sklep ne vsebuje, saj (kot tožnik pravilno opozarja) ni konkretno navedeno, katera pravda naj bi tekla, kdo so stranke postopka in predvsem, za kakšno zadevo sploh gre. Pavšalna ugotovitev toženke, da je glede na pridobljene podatke ugotovila, da teče pravda med ministrstvom in prijaviteljem - tožnikom, tako za konkreten preizkus pravilnosti odločitve ne zadošča.
Odgovor na tožbo ni sestavni del obrazložitve upravnega akta, temveč mora slednja vsebovati vse z zakonom predpisane sestavine, da je možen preizkus njegove zakonitosti in pravilnosti.
Izplačilo na podlagi sodne poravnave predstavlja denarni prejemek tožnice, ki je v izpodbijani odločbi pravilno pravno opredeljen kot drug dohodek, opredeljen v 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2. Med tovrstne dohodke spada dohodek, ki se ne šteje za dohodek iz zaposlitve, za dohodek iz dejavnosti, za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjskih pravic ter za dohodek iz kapitala in ni dohodek, ki se ne šteje za dohodek po tem zakonu oz. ni dohodek, oproščen plačila dohodnine po tem zakonu.
ZGO-1 člen 74a, 74c, 76c. ZUP člen 9. ZV-1 člen 37, 87, 88.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - legalizacija objekta - načelo zaslišanja strank
Listine priloženega upravnega spisa izkazujejo, da tožnica zahtevanega soglasja Direkcije RS za vode ni predložila. Sodišče zavrača tožbene navedbe, da je prvostopenjski organ kršil določbo 9. člena ZUP, ker pred izdajo izpodbijane odločbe tožnici ni omogočil izreči se o dejstvih in okoliščinah pomembnih za zakonito in pravilno odločbo. Sodišče tožnici pojasnjuje, da gre za temeljno načelo, ki ima v upravnem postopku zelo pomembno vlogo (vzpostavitev kontradiktornosti), vendar v obravnavanem primeru po presoji sodišča to načelo ni bilo kršeno. Na obveznost predložitve navedenega soglasja in s tem vrednotenja tega dokaza je bila namreč tožnica opozorjena v pozivu za odpravo pomanjkljivosti in opozorjena tudi, kakšne posledice bo imela nepredložitev soglasja, zato vztrajanje pri realizaciji pravice iz 9. člena ZUP v konkretnem primeru ne bi imelo drugačnega vpliva na odločitev ne prvostopenjskega, ne drugostopenjskega organa.