ZUP člen 7, 9, 144, 144/1, 144/1-1, 144/1-2, 237, 237/2, 237/2-3. ZNISESČP člen 2, 2/2.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - skrajšani ugotovitveni postopek - kršitev načela zaslišanja stranke
Tožnik ugovarja okoliščinam prenosa sredstev iz devizne knjižice na privatizacijski račun, kar je ena od okoliščin, ki izhajajo iz drugega odstavka 2. člena ZNISESČP. V obravnavanem primeru niso bili podani pogoji za odločanje na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 144. člena ZUP, saj samo na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedel oziroma predložil zahtevi tožnik, ter podatkov, ki jih je pridobila tožena stranka, relevantnega dejanskega stanja za odločitev v predmetni zadevi ni bilo mogoče ugotoviti, tožnik pa se glede tega ni imel možnosti izjaviti, kar pa je vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve.
brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Pozivanje k dopolnitvi prošnje z dopisi, ki jih je toženka poslala tožniku v ponovnem postopku, presega poziv k predložitvi tistih podatkov, ki so po predhodno navedenih določbah 66. člena ZUP in 32. člena ZBPP obvezne sestavine vloge - prošnje za BPP. Kar pomeni, da na podlagi ugotovitve, da tožnik navedenim pozivom ni sledil, ni mogoče napraviti zaključka o nepopolnosti vloge - prošnje in posledično te kot nepopolne na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavreči. Omenjeno pozivanje lahko pomeni kvečjemu poziv stranki k podaji dodatnih navedb in dokazov (poziv k dopolnitvi utemeljitve zahteve) v smislu določb 140. člena ZUP, iz katerih pa jasno izhaja tudi, da če stranka takšnemu pozivu ne sledi, organ samo zaradi tega vloge ne sme zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP. To pomeni, da mora, če za to ni drugih ovir, vlogo - prošnjo vsebinsko obravnavati, torej vsebinsko presoditi, ali je utemeljena ali ne.
brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnik v danem roku organu za BPP ni vrnil izpolnjenega poslanega obrazca BBP1, niti ni svoje nerazumljive in pomanjkljive vloge dopolnil tako, da bi jo bilo moč obravnavati, torej ni odpravil pomanjkljivosti, na katere je bil opozorjen, zato je toženka ravnala prav, ko je v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP vlogo tožnika zavrgla.
notar - imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - diskrecijska pravica pri izbiri kandidata
Izbira, ki jo na podlagi 10. člena ZN opravi minister, ne predstavlja odločanja po prostem preudarku v smislu drugega odstavka 6. člena ZUP (zato je minister ni dolžan posebej obrazložiti), temveč temelji na izbirni pravici, ki ni omejena ali vezana na mnenje komisije ali notarske zbornice. Z vidika presoje zakonitosti akta o izbiri, je tako izbira nezakonita le, če minister izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za imenovanje na notarsko mesto.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - status begunca - varna izvorna država - ugotavljanje dejstev
Kot glavni razlog za odhod iz izvorne države oziroma kot razlog za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji je tožnik navajal osebno zamero med njim in skupino (treh ali štirih) oseb, ki jo je označil kot tolpo oziroma mafijo. To pa niso okoliščine, s katerimi bi izkazoval pogoje za priznanje statusa begunca (2. odstavek 20. člena ZMZ-1).
Ugotovitev tožene stranke, da je tožnikova prošnja očitno neutemeljena, ker je v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po tem zakonu (1. alineja 52. člena ZMZ-1), in ker prihaja iz varne izvorne države iz 61. člena tega zakona (2. alineja 52. člena ZMZ-1), na katerih temelji izpodbijana odločba, je zato pravilna in na zakonu utemeljena.
financiranje občin - naloge občine - javnopravna stvar - obrazložitev odločbe
Glede na specifično javnopravno naravo zadeve, v kateri država občini pod določenimi pogoji omogoča sofinanciranje iz javnih sredstev, ne gre za upravno stvar v smislu 2. člena ZUP, temveč za drugo javnoupravno stvar, za katero se po 4. členu ZUP smiselno uporablja ta zakon. Navedeno pomeni, da je organ dolžan upravni akt, s katerim odloči o zahtevi občine po določbi 26. člena ZFO-1, obrazložiti v skladu z določbami 214. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - kazenski postopek - oškodovanec
Čeprav je zatiranje kaznivih dejanj v javnem interesu, ta ne izključuje interesa oškodovanca, da se spoštujejo njegove pravice po ZKP, ki morajo biti v tem okviru pravno upoštevne, pri čemer sodišče ne vidi razloga, zakaj bi bilo pri ščitenju teh njegovih pravic njegovo zastopanje po pooblaščencu v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, niti to ne izhaja iz izpodbijane odločbe.
sodni tolmač - pogoji za razrešitev - strokovno izpopolnjevanje - dokazilo o izpolnjevanju pogojev
Dolžnost kontinuiranega strokovnega izpopolnjevanja in sprotnega seznanjanja zlasti z novimi dognanji in metodami v stroki oziroma sodelovanja na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, ki jih organizira pristojni državni organ, pooblaščena organizacija ali strokovno združenje za sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače, določa ZS v šestem odstavku 87. člena. Tožnica je z odločbama iz leta 1988 in 1989 pridobila pravico opravljanja dela stalne sodne tolmačke za ruski in srbohrvaški jezik na celotnem ozemlju Slovenije, vendar ne povsem brez dodatnih pogojev oziroma obveznosti.
Tako s stališča zakonske ureditve, kot s stališča interpretacije te ureditve v upravnosodni praksi, ni zadržka, da ne bi tudi eno samo dejstvo – npr. resna strokovna napaka – odtehtalo dobrega izpolnjevanja vseh ostalih indikatorjev in kriterijev ter tako vplivalo na oceno državnotožilske službe, vendar mora toženka tako odločitev obrazložiti na način, ki omogoča njen preizkus na podlagi kriterijev oziroma s stališča razumnosti, saj lahko le taka obrazložitev po eni strani omogoči učinkovito sodno varstvo, po drugi strani pa odvrne vsak dvom o samovoljnosti odločanja.
naravovarstveno soglasje - Triglavski narodni park - varovano območje - gradnja - vodni zbiralnik - presoja sprejemljivosti posega v naravo - mnenje zavoda za varstvo narave
Okoliščina, da vodni zbiralnik sam po sebi nima bistvenih vplivov na varovana območja, še ne pomeni, da je sprejemljiv z vidika posrednih vplivov zaradi zasneževanja in delovanja A. Pokljuka.
V zadevi ni razčiščeno, ali je vpliv obravnavanega posega na divjega petelina C - nebistven pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov) ter bi bilo lahko izdano naravovarstveno soglasje s pogoji ali je vpliv bistven (razred D), zaradi česar je ocena gradnje neugodna ter je treba izdajo naravovarstvenega soglasja zavrniti. Ker je mnenje ZRSVN podlaga za odločitev upravnega organa o sprejemljivosti posega v naravo, mora biti to jasno in nedvoumno, kar v obravnavani zadevi ni.
Tožena stranka v obrazložitvi sklepa ni navedla, zakaj konkretno je sledila ocenam ocenjevalcev in zakaj je zavrnila pripombe tožeče stranke na te ocene. Ocenjevalci sicer nedvomno imajo pravico, da v okviru svoje strokovne avtonomije dajo kakršnokoli oceno in jo ustrezno obrazložijo, vendar pa, če daje predpis prijavitelju pravico, da lahko oceni tudi oporeka, je treba obrazložiti, zakaj ima ocena ocenjevalca večjo težo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - postopek osebnega stečaja - prehodne določbe
Stečajni postopek je posledica insolventnosti, torej smiselno objektivne in trajne nesposobnosti stečajnega dolžnika poravnati vse svoje obveznosti, kar nenazadnje izhaja tudi iz pravnih posledic stečaja tako za premoženje stečajnega dolžnika, kot za terjatve stečajnih upnikov. Sodišče zato ne vidi razloga, da posledic uvedbe stečajnega postopka ne bi bilo mogoče obravnavati kot okoliščin, zaradi katerih je tožnikovo razpolaganje s premoženjem omejeno in jih tožnik ni zakrivil po lastni volji.
Po prehodni določbi prvega odstavka 7. člena ZSVarPre-F se postopki za uveljavljanje pravice do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, sicer dokončajo po prej veljavni ureditvi, vendar pa se ne glede na ta odstavek postopki ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka na podlagi vlog, vloženih na prvi stopnji maja 2018, dokončajo po tem zakonu. Drugi odstavek 14. člena ZBPP ugotavljanje materialnega položaja prosilca izrecno veže na določbe ZSVarPre, ki se uporabljajo pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Navedena prehodna določba se nanaša prav na ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči, zato bi jo bilo po presoji sodišča treba uporabiti tudi v obravnavani zadevi.
ZZZDR člen 7, 134. URS člen 53, 53/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
posvojitev - prepoved diskriminacije - družinsko življenje - pastorek
Onemogočanje posvojitve po polnoletnosti pastorka ne pomeni posega v tožnikovo družinsko življenje, saj razmerje med staršem in polnoletnim otrokom (v konkretnem primeru torej tudi med očimom in polnoletnim pastorkom, ki očima šteje in naslavlja kot svojega očeta) načeloma (torej brez nekih dodatnih elementov odvisnosti) ne spada v polje družinskega življenja.
Prenehanje možnosti posvojitve z nastopom polnoletnosti otroka je treba gledati v luči namena, ki ga ima institut posvojitve v slovenskem pravnem redu in glede katerega ima torej država tudi v povezavi s prepovedjo diskriminacije, široko polje proste presoje. Ker je namen posvojitve varstvo otrokovih koristi, ki se zagotavljajo preko izvrševanja roditeljske pravice, ta pa s polnoletnostjo otroka preneha, je logična in razumna posledica, da tudi možnost posvojitve s polnoletnostjo otroka preneha. Mladoletniki in polnoletniki glede potrebe po posvojitvi torej niso v primerljivih položajih, zato omejitev možnosti posvojitve le na mladoletne otroke ni diskriminatorna.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - kriterij uspeha v postopku
Pri razlagi uspeha v postopku je treba upoštevati postopek do izdaje pravnomočne sodne odločbe kot celote. Le na podlagi pravnomočne odločbe je mogoče ugotoviti, ali je stranka v postopku uspela ali ne.
Ker v zadevi ni sporno, da tožeča stranka zahteve za podaljšanje koncesije ni vložila v roku iz drugega odstavka 1. člena ZVO-1H, je bila pravilna odločitev tožene stranke, da uporabi določilo drugega odstavka 2. člena ZVO-1H in objavi Javni poziv, odločitev pa opre na smiselno uporabo določbe devetega odstavka 92. člena ZVO-1F in neprerekano ugotovitev, da se je zoper tožečo stranko na dimnikarskem področju občine Šentjur začel postopek odvzema koncesije.
Tožnik mora na podlagi določb ZUS-1 ves čas upravnega spora od vložitve tožbe dalje izkazovati pravni interes (pravno korist), in ker je njegov pravni interes za rešitev zadeve s spremembo 75. člena ZIKS-1 prenehal, sodišče nima več zakonske podlage, da bi postopek nadaljevalo. Pravni položaj tožnika po spremembi ZIKS-1, ki je začela veljati 10. 3. 2018, se tudi ob zanj ugodni odločitvi ne bi mogel spremeniti.
ZGD-1 člen 39, 40. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-3.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - javno naročanje
Tožnik ni izkazal, da bi šlo v obravnavnem primeru za razkritje podatkov, ki se štejejo za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Tožnik namreč ni predložil nobenega pisnega sklepa, ki bi bil pravočasno izdan že pred vložitvijo predmetne zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja, s katerim bi se šteli podatki, katerih razkritje z izpodbijano odločbo dovoljuje tožena stranka, za tožnikovo poslovno skrivnost.
Tožnik v tožbi argumentirano ne pojasni, kako bi bilo z razkritjem predmetnih podatkov mogoče ugotoviti podrobnosti njegovega tehnološkega procesa oziroma kako bi bilo poseženo v njegovo konkurenčno prednost v primerjavi z ostalimi poslovnimi subjekti oziroma kako bi prosilec za dostop do informacij javnega značaja predmetne podatke sploh lahko uporabil pri optimizaciji svojih tehnoloških procesov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - plačilo preživnine
Organ za brezplačno pravno pomočje zakonska določila pravilno upošteval in ugotovil, da tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena, saj tožnica v zadevi, za katero vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh.
prodaja nepremičnine - javni razpis - prepozno vložena tožba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt poslovanja - zavrženje tožbe
Izpodbijani akt je bil tožniku vročen najkasneje 26. 9. 2017. Predmetno tožbo je vložil 28. 11. 2017, zato je vložena prepozno.
Aktov poslovanja ni mogoče šteti za upravne odločbe, saj se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih oseb na področju upravnega prava. Temveč so ti akti izdani v postopkih upravljanja z javnim premoženjem, ki nedvomno ne pomenijo oblastnega ravnanja, temveč ravnanje organa kot vsakega drugega lastnika.
ZDRS člen 13. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (2010) člen 16.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - interes RS za sprejem prosilca v državljanstvo
Presoja dejanskih okoliščin v obravnavanem primeru ni bila opravljena. V svojih mnenjih se resorno ministrstvo tudi ni opredelilo do s strani tožnice predložene številne listinske dokumentacije o njenem izjemnem prispevku k ohranjanju in izboljšanju zdravja bolnikov, ki jih obravnava in o tem, da njeno delovanje pomeni dodatno možnost bolnikom v Sloveniji, ki bi sicer iskali to storitev v tujini, na kar tožnica v tožbi tudi utemeljeno opozarja. V mnenjih ni ničesar o tem, ali bi tožnica kot strokovnjak v zdravstvu (zdravilstvu) lahko prispevala k višji ravni svoje stroke v državi ter o tem, ali bi kot strokovnjak prispevala oziroma omogočila uvajanje novih strokovnih in tehnološko zahtevnih načinov zdravljenja (z zdravilstvom), kar je bistveno za ugotavljanje pogoja za naturalizacijo s področja zdravstva. Bistvene okoliščine za odločitev v zadevi torej niso bile razčiščene.