postavitev skrbnika za poseben primer - ugotavljanje očetovstva - varovanje otrokove koristi
Center za socialno delo pri odločanju o obliki varstva, ki naj se da varovanemu, upošteva predvsem njegove potrebe in koristi. Odločitev, ali je postavitev skrbnika mladoletnemu otroku za vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva v njegovo korist, ne more temeljiti zgolj na pravici otroka, da pozna svoje starše. Pravica ne pomeni dolžnosti prevzemanja aktivne vloge, ampak zgolj možnost to pravico uveljavljati.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Navedene okoliščine (bolezen pooblaščenca v času od 8. 11. 2017 do 14. 11. 2017) ne izkazujejo opravičljivega razloga za zamudo, iz katerega bi bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen, saj pooblaščenec tožnikov ni bil bolan ves čas teka pritožbenega roka.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za dostop do informacij javnega značaja - oseba javnega prava - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava
Za presojo prevladujočega vpliva RS, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava je relevantna pravica nadzora večine (več kot 50 % glasovalnih pravic), ki jo ima poslovni subjekt na podlagi vpisanega kapitala in aktov, ki določajo, kako se glasovi pripišejo poslovnim deležem, ne pa, kako te pravice dejansko izvršuje. Iz družbene pogodbe stranke z interesom pa izhaja, da je položaj obeh družbenikov popolnoma uravnotežen glede njunih glasovalnih pravic na skupščini, pri čemer je skupščina sklepčna le, če sta prisotna oba družbenika, ki morata sklepe sprejeti soglasno. Prvostopenjski organ in tožena stranka ni pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.
ZTuj-2 člen 51, 51/1, 87, 87/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 35.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca - izbris iz registra stalnih prebivalcev slovenije - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Pri urejanju tožnikovega bivanja v Slovenijije je potrebno upoštevati konkretne okoliščine, predvsem dolžino njegovega bivanja in njegov socialni status. Člen 51. ZTuj je treba razlagati v skladu z EKČP in URS oz. tako, da se posamezniku zagotovi spoštovanje njegove pravice do zasebnega življenja. V skladu s tem je treba presojati tudi popolnost tožnikove vloge oz. njene sposobnosti za obravnavo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - določanje vrednosti nepremičnin
Register nepremičnin, ki ga vodi GURS in v katerem so navedeni podatki o posplošeni vrednosti nepremičnin, predstavlja uradno evidenco in je v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči dovoljen način ugotavljanja vrednosti nepremičnin. Stranka oziroma upravičenec pa lahko dokazuje, da je vrednost njene nepremičnine drugačna.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - vrstni red poplačila - tožbena novota
Vrstni red plačila davkov in pripadajočih dajatev temelji na določilu 93. člena ZDavP-2, v skladu s katerim se iste vrste davki plačujejo po vrstnem redu prej dospele obveznosti.
Sodišče ne more upoštevati tožbenih navedb tožnice v zvezi z dvakratno obremenjenostjo za isto terjatev iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje, v zvezi s stanjem na kontnih karticah za avgust in oktober 2016, v zvezi z domnevno napačnim začetnim stanjem dolga v knjigovodskih evidencah na dan 1. 1. 2016 in nevročitvijo obračuna zakonskih zamudnih obresti, ker gre za nedopustne tožbene novote v smislu 52. člena ZUS-1. Navedeno namreč tožnica prvič omenja v tožbi, pri čemer ne obrazloži, zakaj teh dejstev ni navedla že v pritožbenem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Glede na ugotovljeno vrednost premoženja, s katerim razpolagajo tožnica in njeni družinski člani, je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njeno prošnjo za dodelitev BPP. Vrednost tožničinih nepremičnin, v katerih ne prebiva in katerih solastnica je skupaj z njenim zakonskim partnerjem, znatno presega zakonsko določeno mejno vrednost premoženja.
tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Iz izpodbijanega sklepa, ki ga je tožnica priložila, izhaja, da z njim tožnici ni poseženo v njene pravice in pravne koristi, temveč ji je bil sklep očitno vročen pomotoma, saj tako iz sklepa kot iz tožbe same izhaja, da tožnica ni niti stranka postopka, v zvezi s katerim je bil izpodbijan sklep izdan. Glede na navedeno tožnica po presoji sodišča v obravnavani zadevi ne izkazuje pravnega interesa.
davčna izvršba - izterjava davščine na zaprosilo organa države prosilke - tožbena novota
Tožnikovi ugovori napadajo vsebino, veljavnost oziroma sam obstoj izvršilnega naslova, ki z izrecnim določilom 240. člena ZDavP-2 v postopku davčne izvršbe niso dovoljeni. Akt, ki je izvršilni naslov in s tem podlaga za davčno izvršbo, po določbah ZDavP-2 ni priloga izpodbijanega sklepa. Ker gre za akt države prosilke, se vroča s strani organov te države, po predpisih države prosilke pa se vodijo tudi vsi postopki s pravnimi sredstvi.
mednarodna zaščita - ukrep pridržanja - begosumnost - okoliščine, ki kažejo na begosumnost - dvom v zatrjevano istovetnost
Tožnik je izgubo osebnega dokumenta ustrezno obrazložil, tako da sodišče zaključuje, da ni šlo za namerno izgubo, s katero bi želel prikriti resnično identiteto, kar bi lahko kazalo na očiten dvom v zatrjevane podatke pri organih v Sloveniji. Očiten dvom v tožnikovo identiteto ni podan.
ZTuj-2 člen 73, 73/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
dovolitev zadrževanja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - pravica do zasebnega in družinskega življenja - oseba brez državljanstva
Pri ureditvi tožnikovega bivanja v Republiki Sloveniji je treba upoštevati konkretne okoliščine, predvsem dolžino tožnikovega prabivanja na območju Slovenije in njegov siceršnji socialni status, zagotoviti je treba spoštovanje njegove pravice do zasebnega življenja.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka ob izdaji izpodbijane odločbe razpolagala s podatkom, da gre v primeru predmetne gradnje za nelegalno gradnjo. Takšno nesporno ugotovljeno dejstvo nedvomno predstavlja zadržek za izplačilo sredstev, ki so bili sicer tožeči stranki predhodno že odobreni.
izdaja dovoljenja za prekop posmrtnih ostankov umrlega - odločanje po prostem preudarku - soglasje najemnika groba
Prvostopenjski upravni organ je po presoji sodišča odločil pravilno, saj iz podatkov v upravnem spisu izhaja, da najemnik groba ni dal soglasja za prekop pokojnika. Nesporno dejstvo je, da ni izpolnjen pogoj iz 9. člena ZPPDUP za odločanje po prostem preudarku (diskrecijski pravici). Zaključek tožene stranke je pravilen, ker je upravni organ le tedaj, če je dano soglasje najemnika groba, pooblaščen ugotavljati interes vlagatelja zahteve za prekop pokojnika in odločiti po prostem preudarku, seveda ob upoštevanju načela zakonitosti (6. člen ZUP).
ZDIJZ člen 6, 6/6, 6/6-4. ZPRS-1 člen 22. ZSReg člen 7.
dostop do informacij javnega značaja - v poslovni register vpisani podatki - upravičene osebe - osebni podatki - fizične osebe - pravna oseba
Zakonodaja dovoljuje vpogled v podatke o vseh fizičnih osebah in naslovih z vpogledom v podatke o določeni pravni osebi ali pa na podlagi kombinacije imena in priimka fizične osebe in še enega kvalifikatorja, ni pa mogoč dostop do podatkov o nedoločenih fizičnih osebah skupaj z njihovimi naslovi v nedoločenih pravnih osebah, kar pa bi omogočila izvršitev izpodbijane drugostopenjske odločbe. Tudi sodišče se strinja s tem, da je zakonodajalec očitno ocenil, da lahko vsakdo ugotovi podatke o naslovu prebivališča konkretnega ustanovitelja, družbenika, zastopnika ali člana organa nadzora z vpogledom v podatke o določeni pravni osebi, ne opravičuje pa to načelo pridobitev podatkov o naslovih prebivališč vseh v poslovni register vpisanih oseb, ne glede na to, da so javno objavljeni.
Ker Javni razpis temelji na določbah Zakona o splošnem upravnem postopku, sodišče ugotavlja, da sta oba organa pravilno štela, da je tožnica prijavo na razpis za oddajo neprofitnih stanovanj 2016 - lista A in B, oddala 25. 4. 2016, torej po zaključku javnega razpisa. Razpisni rok je prekluziven, kar pomeni, da pravica preneha oziroma ugasne s pretekom roka. Prav tako je materialni (prekluzivni) rok nepodaljšivi rok, zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da je zamuda tega roka povzročila izgubo pravice, v konkretnem primeru možnost uvrstitve na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.
dovoljenje za zadržanje - odločba o vrnitvi tujca - rok za prostovoljno zapustitev države - paricijski rok - kršitev določb ZUP
Po presoji sodišča niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo predmetne prošnje, saj je predpogoj za dovolitev zadrževanja predhodno izdana odločba o vrnitvi brez roka za prostovoljno vrnitev (oziroma odločba o odstranitvi brez roka), kar pa v konkretnem primeru ni bilo izpolnjeno. Zato je prvostopenjski organ s tem, ko je ugotavljal, ali prva tožnica izpolnjuje pogoje za dovolitev zadrževanja, čeprav o prošnji ni bilo mogoče vsebinsko odločati, kršil pravila postopka ZUP o odločanju.
odmera dohodnine - samoprijava - davčna osnova - stroški prevoza na delo in prehrane
Davčna napoved na podlagi samoprijave se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi, zato se z njo lahko uveljavlja znižanje davčne osnove z upoštevanjem stroškov prehrane in prevoza na delo.
dostop do informacij javnega značaja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - načelo sorazmernosti - zadržanje izvršitve odločbe
Izvršitev odločbe v zadevah dostopa do informacij javnega značaja zadrži zgolj tožba, vložena s strani organov, ne pa tožba, vložena s strani drugih udeležencev postopka. Sodišče je iz tega razloga ugodilo zahtevi za izdajo začasne odredbe, ker je izhajalo iz stališča, da ko so sporni podatki enkrat razkriti, se prejšnjega stanja ne da več vzpostaviti. S tem, ko je sodišče zadržalo izvršitev izpodbijanega akta, pomeni, da do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu drugostopenjski akt ne učinkuje. To pa pomeni, da do pravnomočnosti ostaja v veljavi prvostopenjski akt.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožena stranka bi morala ugotoviti, ali sporni prihodek v višini 1.764,64 EUR predstavlja dohodek iz 12. člena ZUPJS (dohodek, ki se upošteva) in ali gre v primeru spornega dohodka, kot to zatrjuje tožnik, za dohodek, ki šele po odbitku normiranih odhodkov predstavlja dejanski dohodek nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka je v predmetnem postopku odločila na podlagi 24. člena ZBPP, ki ga je tudi pravilno uporabila. V konkretnem primeru želi tožnik BPP za vložitev tožbe zoper sodnico, ki je v pravdni zadevi vodila sodno poravnavo. Po presoji sodišča je v predmetni zadevi pravilna ocena tožene stranke, da tožnik v zadevi, za katero je vložil BPP, nima verjetnih izgledov za uspeh. Zgolj nestrinjanje s plačilom stroškov BPP zaradi zastopanja v zadevi, v kateri je tožnik sklenil sodno poravnavo, namreč ne more biti razlog za vložitev tožbe zoper sodnika.