Občinski organ kandidata ne bi smel izločiti iz postopka izbire zgolj zaradi tega, ker je njegova vloga nepopolna, kar pomeni, da se ni spuščal v presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za opravljanje dejavnosti. V kolikor za posamezno pravno področje ni posebnih predpisov glede zavračanja nepopolnih vlog, velja namreč Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Sodišče meni, da upravni organ na podlagi določb ZGO-1 ni dolžan presojati predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih strokovnih rešitev. Upoštevati je treba, da te pripravijo projektanti oziroma odgovorni projektanti, torej osebe, ki tudi odškodninsko odgovarjajo za škodo, ki nastane tretjim osebam in ki izvira iz njihovega dela (32. člen ZGO-1). Do presoje rešitev zato lahko pride šele, če stranka, ki jim nasprotuje (oziroma nasprotuje gradnji), za to predloži dokaze, kot je to določeno v 65. členu ZGO-1, do česar v konkretnem primeru, glede na predhodno obrazložitev, ni prišlo.
stvarna pristojnost - prekrškovni postopek - dejavnost nepremičninskega posrednika
V predmetni zadevi, kjer je bila zpodbijana odločba izdana v prekrškovnem postopku na podlagi 51. in 46. člena ZP-1, je sodno varstvo zagotovljeno pred stvarno pristojnim okrajnim sodiščem, in ne pred upravnim sodiščem.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška tarifa - svobodna gospodarska pobuda
V primerih obvezne obrambe in obveznega zastopanja odvetniki dejansko opravljajo naloge, ki iz Ustave RS izhajajo kot pozitivne obveznosti države in jih ta tudi v celoti financira. Odvetniki v tem delu opravljajo dolžnosti države, po njenem pooblastilu in plačilu iz državnih sredstev, zato določanje cen teh storitev ne more biti v neskladju z ustavno pravico do proste gospodarske pobude.
koncesija - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Zmanjšanje kapacitet in izguba ključnih kupcev naj bi po trditvah tožeče stranke resno ogrozila poslovanje - vendar pa so te trditve preveč splošne in neizkazane, da bi jih bilo mogoče upoštevati, saj niso podkrepljene s konkretnimi podatki v tej smeri. Nasprotno iz predloženih listin sledi, da zadevna vrtina pomeni le eno od vrtin, iz katerih tožeča stranka črpa vodo za stekleničenje in da torej prenehanje rabe vode iz omenjenega vira ni odločilnega pomena v pogledu pogojev za poslovanje. Presplošne in neizkazane so tudi navedbe o zmanjšanju števila zaposlenih in o izplačevanju odpravnin oziroma o njihovem vplivu na finančni položaj družbe.
identifikacijska številka za DDV - identifikacija za namene ddv - prenehanje identifikacije za namene ddv - navidezni račun - zloraba sistema DDV - subjektivni element - odbitek vstopnega DDV
Pri tožniku se ugotavlja zloraba njegove ID za DDV. V tej zvezi sodišče izpostavlja, da zakon izpolnjenost tega pogoja za odvzem ID za DDV definira že z obstojem zgolj suma na zlorabo.
Ker tožnik ni dokazal svojih nabav blaga, je podan sum zlorabe, namreč da je tožnik, četudi blaga ni prejel, neupravičeno zahteval vračilo presežkov DDV, pri tem pa deloval kot kanalsko podjetje. S tem, ko je bil tožnik kot kupec slovenska družba, pa je imel tudi sploh možnost prek odbitkov vstopnega DDV po prejetih računih družbe A. d.o.o. izkazati presežke DDV, ki jih sicer, kolikor bi družba A. d.o.o. svoje blago prodajala neposredno hrvaškim kupcem, ne bi bilo, glede na to, da je družba A. d.o.o. za večino svojega nabavljenega blaga v obdobju inšpiciranja pri tožniku uveljavljala carinski postopek, ob katerem je bila oproščena DDV ob uvozu.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - posojilo - zaslišanje priče - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Davčni organ je zaključil, da se predlaganih prič ne zasliši, vendar pa razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov ne utemeljujejo sprejete odločitve. Naveden dokaz z zaslišanjem prič ni nepotreben, saj tožnik z njim dokazuje trditve o dejstvih, pri dokazovanju katerih z izvedenimi dokazi ni bil uspešen. Dokaz tudi ni nepomemben, saj vpliva na odločitev in na davčno osnovo za odmero predmetnega davka. Dokazni predlog tožnika je bil ustrezno substanciran, saj je tožnik predlagal zaslišanje osebe, ki naj bi potrdila, da mu je tožnik denar posodil in da mu je ta denar vrnila ter osebe, ki naj bi potrdila, da je tožnikova mama tožniku tudi dejansko izročila gotovino po posojilni pogodbi, na kateri je podpisan kot priča. Po presoji sodišča je tudi primerno sredstvo za dokazovanje zatrjevanih dejstev, saj je od teh okoliščin odvisna davčna osnova.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - subsidiarni tožilec
V konkretnem primeru so navedene okoliščine tako očitne (tožnik pa ni ponudil nobenih dodatnih dejstev ali dokazov), da je tožena stranka prošnjo tožnika za dodelitev BPP utemeljeno zavrnila iz razloga neizpolnjevanja pogoja iz 24. člena ZBPP, pri tem pa ni šlo za podrobno vsebinsko presojo dokazov ali posameznega dokaza in preko tega ugotavljanja verjetnosti uspeha v zadevi. Po presoji sodišča tožnik tudi ne more uspešno uveljavljati, da je z izpodbijano odločbo kršena Ustava RS. Nedodelitev BPP tožniku ne jemlje pravice do kazenskega pregona kot subsidiarnega tožilca po določbah ZKP. Tožnik lahko še vedno vodi kazenski postopek, če tako želi, le do BPP za ta postopek ni upravičen. Upravičenje do dodelitve BPP ni ustavna pravica; brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Določbe tega zakona so bile v izpodbijani odločbi po presoji sodišča pravilno uporabljene. Sodišče pa še pojasnjuje, da je tudi po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice dopustno dodelitev brezplačne pravne pomoči pogojevati z izkazano možnostjo za uspeh v sodnem postopku.
Iz odgovora na tožbo in podatkov upravnega spisa izhaja, da je bil tožnik dne 26. 4. 2018 pogojno odpuščen iz ZPKZ Dob pri Mirni. Komisija je namreč na podlagi njegove nove prošnje ugotovila, da so izpolnjeni pogoji iz 88. člena KZ-1, zato je dne 23. 3. 2018 izdala pozitivno odločbo o pogojnem odpustu. To pomeni, da tožnik ne prestaja več zaporne kazni, zaradi česar si z vloženo tožbo, tudi v primeru morebitne ugoditve tožbi, glede na zahtevek, postavljen v tožbi, ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Tožnik tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Z dnem odpusta s prestajanja kazni je namreč pravni interes za odločitev v zvezi s pogojnim odpustom, ki ga je ob vložitvi tožbe sicer imel, prenehal.
nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da je tožba kljub pozivu sodišča za odpravo pomanjkljivosti ostala nepopolna in nerazumljiva do take mere, da sodišče zadeve ne more obravnavati. Ni jasno ali tožnik želi vložiti tožbo zoper odločitev o upravičenosti do BPP ali vlaga prošnjo za dodelitev BPP v upravnem sporu. Sodišče pri tem opozarja, da samo nima zakonskega pooblastila, da bi nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti zato v tožbi izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo. V obravnavani zadevi iz navedenih razlogov temu ni tako, zato sodišče ugotavlja, da tožba ni sposobna za obravnavo.
brezplačna pravna pomoč - izvajanje brezplačne pravne pomoči - razrešitev odvetnika določenega za izvajanje brezplačne pravne pomoči - razlogi za razrešitev odvetnika
Iz vsebine določb 30. člena ZBPP glede odklonitve izvajanja BPP je razvidno, da se nanašajo na fazo prevzema nudenja BPP in ne na fazo že izvajanja BPP. Povedano drugače: po teh določbah odvetnik niti ne prevzame izvajanja BPP, za katero je določen z odločbo organa, temveč takoj, ko je to mogoče (torej po vročitvi odločbe in napotnice iz 39. člena ZBPP) odkloni prevzem izvajanja BPP, za kar pa mora navesti opravičljiv/e razlog/e. Slednji pa je oziroma so predmet nadaljnjega preizkusa organa za BPP, ob upoštevanju obvezujočega mnenja pristojne stanovske organizacije (razen v primeru iz petega odstavka istega člena, ki dopušča odklonitev izvajanja BPP iz prvega odstavka 36. člena ZBPP (nujna BPP) pod tam navedenimi pogoji).
davčna izvršba - pomankljiva tožba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravni akt, s katerim je zgolj zavrnjena pritožba zoper akt prvostopenjskega organa, ne more biti akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Kot pravilno navede tožena stranka, bi se tožba lahko nanašala kvečjemu na sklep prvostopenjskega organa o zavrženju predloga za obnovo postopka davčnih izvršb.
V zvezi s seznamom izvršilnih naslovov sodišče pojasnjuje, da ta nima narave niti odmerne odločbe v smislu določb ZDavP-2 niti upravne odločbe v smislu ZUP, saj se z njim ne odloča o odmeri ali vračilu davka ali sploh o kakšni (drugi) pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe. Takšen seznam ni upravni akt, ampak je samo zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki še niso bili izvršeni.
ZGO-1 člen 2, 2-11, 95, 95/1, 95/1-1, 96, 96/1, 96/2, 96/3, 96/3-2. SZ-1 člen 5, 5/2, 5/3. ZUP člen 43.
postopek izdaje uporabnega dovoljenja - udeležba v postopku - pravna korist - lastninska pravica
Tožniki so svojo pravno korist izkazali s solastninsko in lastninsko pravico na stanovanjih kot posebnih delih stavbe in na skupnih delih stavbe, ki je pravno varovana po določbah SPZ-1.
Sodišče soglaša s tožniki, da so izkazali tudi neposrednost pravne koristi za udeležbo v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja. Namreč s podeljenim uporabnim dovoljenjem za mezzanin bi se obremenitev celotnega objekta povečala. Ob zatrjevani že sedaj ogroženi stabilnosti bi bila dodatno ogrožena že sedaj (zatrjevana) vprašljiva stabilnost celotnega objekta. Tožniki so z navedeno trditvijo izkazali tudi konkretno povezavo med postopkom izdaje uporabnega dovoljenja in svojim pravnim položajem, ki je v varstvu lastninske pravice in njenih upravičenj.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - gradnja novega objekta - rekonstrukcija ali novogradnja
Opredelitev obstoječega objekta in njegovega bistva, kot ga razlaga organ, torej temelji na značilnostih obstoječega objekta in nameravane gradnje, ki je opisana v vlogah tožnikov in ostalih podatkov spisa, zato že iz tega razloga ni mogoče reči, da je organ pojem obstoječi objekt in bistvo objekta opredelil arbitrarno, kot dodatno pa sodišče še pripominja, da je obstoječa lesena konstrukcija tudi po njegovi oceni nedvomno bistvo objekta, saj če je ni, potem sploh ni mogoče govoriti o takem objektu kot je obravnavani, tj. pomožnem kmetijsko-gozdarskem objektu.
Pojem rekonstrukcije neločljivo veže na obstoječ objekt. Če tega objekta ni več, rekonstrukcija ni več mogoča.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek od dohodka iz kapitala - verodostojna knjigovodska listina - potni nalog - ugotovitveni postopek - dokazovanje - pravica do izjave
V skladu s SRS 22 morajo biti vsi vpisi v poslovne knjige opravljeni na podlagi verodostojne knjigovodske listine. Ta je v SRS 21 opredeljena kot pisno pričevanje o nastanku poslovnega dogodka ter služi kot podlaga za vnašanje knjigovodskih podatkov v poslovne knjige in kontroliranje poslovnega dogodka, ki ga izpričuje. Knjigovodska listina je verodostojna, če lahko na njeni podlagi strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnem dogodku, popolnoma jasno in brez vsakršnih dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov. Kolikor narave in obsega poslovnega dogodka ni mogoče spoznati popolnoma jasno in brez vsakršnih dvomov, gre za neverodostojno listino, vpis v poslovne knjige na njeni podlagi pa je v nasprotju s SRS. Če je knjigovodska listina glede na določbe SRS 21 dokazno ovrednotena kot neverodostojna oziroma ugotovljene okoliščine vzbujajo dvom v njeno verodostojnost, ima zavezanec, ki odhodek uveljavlja, možnost dokazovanja resničnosti zatrjevanega poslovnega dogodka, v obravnavanem primeru možnost dokazovanja, da so bile službene poti po obravnavanih potnih nalogih dejansko opravljene, tudi z drugimi dokaznimi sredstvi.
O možnosti uveljavljanja in pogojih za upoštevanje novih dejstev in dokazov iz tretjega odstavka 140. člena ZDavP-2 je bila tožeča stranka (pisno) seznanjena že v sklepu o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora z dne 18. 4. 2014, iz zapisnika pa sledi, da je bil direktor tožeče stranke na navedeno določbo (ustno) opozorjen že pred začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora. Ob upoštevanju navedenih okoliščin z uporabo pravila o prekluziji iz tretjega odstavka 140. člena ZDavP-2 po presoji sodišča tudi ni bilo poseženo v pravico tožeče stranke do izjave (22. člen Ustave). Izdaja dopolnilnega zapisnika, ki je bil izdan izključno zaradi ugotovljene napake v davčni stopnji, na navedeno presojo ne vpliva, saj bi drugače kot se navaja v tožbi, izvajanje naknadno predloženih dokazov oziroma dopolnitev ugotovitvenega postopka postopek nedvomno podaljšalo.
javno dobro - pridobitev statusa javnega dobra - izredno pravno sredstvo - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - zavrnitev zahtevka
V konkretnem primeru so tožniki zahtevali, da se po nadzorstveni pravici odpravi sklep, s katerim je bil predlog za obnovo postopka zavržen kot prepozen. Na podlagi 274. člena ZUP je s tem izrednim pravnim sredstvom mogoče poseči le v dokončne upravne odločbe, ne pa tudi zoper sklepe. Določb o uporabi izrednih pravnih sredstev ni mogoče razširjati oziroma razlagati tako, da so izredna pravna sredstva dopustna tudi zoper tiste akte, za katere ta pravna sredstva v zakonu niso izrecno predvidena.
ZUP člen 43, 214. URS člen 72. ZLS člen 21, 21/2. ZVO-1 člen 11, 82-85.
okoljevarstveno dovoljenje - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - pravni interes za udeležbo v postopku - zemeljski izkop
Tožnica pri zatrjevanju o izkazanem pravnem interesu ne more uspeti s pavšalnimi navedbami, da je okoljevarstveno dovoljenje v nasprotju z določbami prostorskih aktov, ker odlaganje odpadkov na spornem zemljišču naj ne bi bilo dovoljeno. Poleg tega izdano okoljevarstveno dovoljenje ne predstavlja dovoljenja za (morebitno) spremembo namenske rabe zemljišča, saj je ohranjen nadzor nad skladnostjo namena vnosa zemeljskega izkopa z namensko rabo zemljišč, ki je v pristojnosti ustreznih inšpekcijskih služb.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - premoženje prosilca - vračilo neupravičeno dodeljene brezplačne pravne pomoči - hipoteka - prepoved vlaganja novih prošenj
Tožnik je lastnik dveh nepremičnin, na katerih stoji zgradba, zgrajena do 3. gradbene faze. Vrednost nepremičnine znaša 122.000,00 EUR, vrednost polovičnega solastnega deleža tožnika torej 61.000,00 EUR. Navedene podatke je toženka pridobila z vpogledom v uradne evidence in druge zbirke podatkov. Z ugotovitvami je bil tožnik seznanjen, dana mu je bila možnost, da poda izjavo, v kateri se lahko natančno in konkretno opredeli do pridobljenih podatkov, kar je tudi storil. Tako v odgovoru na poziv kot tudi v tožbi tožnik priznava, da navedeno drži. Glede na navedene nesporne okoliščine je toženka pravilno zaključila, da tožnik glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne BPP, zaradi česar je uporabila določbe ZBPP o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP. Vpisana hipoteka na tožnikovem solastnem deležu nepremičnin po presoji sodišča še ne pomeni, da tožnik s svojim premoženjem ne more razpolagati.
ZON člen 105, 105/1, 105/a, 105/a/2, 105a/3, 105a/5, 105a/6. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (2004) člen 25, 25/3, 42, 42/5.
Tožnica je soglašala z mnenjem Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), zato je po presoji sodišča upravni organ imel podlago, da sledi temu mnenju. Zakonodajalec je dal mnenju ZRSVN posebno težo, kar pomeni, da organ v primeru, če iz celotnega mnenja ne izhajajo okoliščine, ki bi vzbujale dvom vanj, ni dolžan posebej razlagati, zakaj sledi temu mnenju.
ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 17. ZUP člen 144.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - razpolaganje s premoženjem - možnost izjave v postopku - kršitev pravil postopka
Toženka bi morala tožniku omogočiti, da poda izjavo o ugotovljeni vrednosti zemljišč, ki so vplivale na zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP, oziroma mu omogočiti dokazovanje drugačne vrednosti tega premoženja. Odsotnost navedenega procesnega dejanja je imela vpliv na zakonitost odločitve tudi iz razloga, ker tožniku ni bila dana možnost dokazovanja pravno relevantnih okoliščin iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP.