tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Iz izpodbijanega sklepa, ki ga je tožnica priložila, izhaja, da z njim tožnici ni poseženo v njene pravice in pravne koristi, temveč ji je bil sklep očitno vročen pomotoma, saj tako iz sklepa kot iz tožbe same izhaja, da tožnica ni niti stranka postopka, v zvezi s katerim je bil izpodbijan sklep izdan. Glede na navedeno tožnica po presoji sodišča v obravnavani zadevi ne izkazuje pravnega interesa.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za dostop do informacij javnega značaja - oseba javnega prava - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava
Za presojo prevladujočega vpliva RS, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava je relevantna pravica nadzora večine (več kot 50 % glasovalnih pravic), ki jo ima poslovni subjekt na podlagi vpisanega kapitala in aktov, ki določajo, kako se glasovi pripišejo poslovnim deležem, ne pa, kako te pravice dejansko izvršuje. Iz družbene pogodbe stranke z interesom pa izhaja, da je položaj obeh družbenikov popolnoma uravnotežen glede njunih glasovalnih pravic na skupščini, pri čemer je skupščina sklepčna le, če sta prisotna oba družbenika, ki morata sklepe sprejeti soglasno. Prvostopenjski organ in tožena stranka ni pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.
ZDIJZ člen 6, 6/6, 6/6-4. ZPRS-1 člen 22. ZSReg člen 7.
dostop do informacij javnega značaja - v poslovni register vpisani podatki - upravičene osebe - osebni podatki - fizične osebe - pravna oseba
Zakonodaja dovoljuje vpogled v podatke o vseh fizičnih osebah in naslovih z vpogledom v podatke o določeni pravni osebi ali pa na podlagi kombinacije imena in priimka fizične osebe in še enega kvalifikatorja, ni pa mogoč dostop do podatkov o nedoločenih fizičnih osebah skupaj z njihovimi naslovi v nedoločenih pravnih osebah, kar pa bi omogočila izvršitev izpodbijane drugostopenjske odločbe. Tudi sodišče se strinja s tem, da je zakonodajalec očitno ocenil, da lahko vsakdo ugotovi podatke o naslovu prebivališča konkretnega ustanovitelja, družbenika, zastopnika ali člana organa nadzora z vpogledom v podatke o določeni pravni osebi, ne opravičuje pa to načelo pridobitev podatkov o naslovih prebivališč vseh v poslovni register vpisanih oseb, ne glede na to, da so javno objavljeni.
Sodišče meni, da upravni organ na podlagi določb ZGO-1 ni dolžan presojati predložene projektne dokumentacije z vidika primernosti v njej predstavljenih strokovnih rešitev. Upoštevati je treba, da te pripravijo projektanti oziroma odgovorni projektanti, torej osebe, ki tudi odškodninsko odgovarjajo za škodo, ki nastane tretjim osebam in ki izvira iz njihovega dela (32. člen ZGO-1). Do presoje rešitev zato lahko pride šele, če stranka, ki jim nasprotuje (oziroma nasprotuje gradnji), za to predloži dokaze, kot je to določeno v 65. členu ZGO-1, do česar v konkretnem primeru, glede na predhodno obrazložitev, ni prišlo.
koncesija - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Zmanjšanje kapacitet in izguba ključnih kupcev naj bi po trditvah tožeče stranke resno ogrozila poslovanje - vendar pa so te trditve preveč splošne in neizkazane, da bi jih bilo mogoče upoštevati, saj niso podkrepljene s konkretnimi podatki v tej smeri. Nasprotno iz predloženih listin sledi, da zadevna vrtina pomeni le eno od vrtin, iz katerih tožeča stranka črpa vodo za stekleničenje in da torej prenehanje rabe vode iz omenjenega vira ni odločilnega pomena v pogledu pogojev za poslovanje. Presplošne in neizkazane so tudi navedbe o zmanjšanju števila zaposlenih in o izplačevanju odpravnin oziroma o njihovem vplivu na finančni položaj družbe.
Uredba o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči žledu med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2016) člen 23, 23/4, 23/10. ZUP člen 67.
naravna nesreča - nepovratna sredstva - javni razpis - vsebina vloge - dokazila k vlogi - nepopolna vloga
Toženka je pravilno štela, da vloga tožnice ni nerazumljiva, saj je mogoče jasno razbrati, katere podatke je tožnica vnesla v vlogo oziroma prijavni obrazec, ki je njen sestavni del, in s tem, za katere upravičene stroške iz točke V. Javnega razpisa za operacijo Ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 uveljavlja podporo. Vloga bi bila nerazumljiva le, če iz nje ne bi bilo mogoče razbrati, kaj tožnica zahteva, torej plačilo katerih računov naj se ji (deloma) povrne.
V konkretnem primeru se računi ne glasijo na upravičenca tj. lastnika, ampak na družbo A. d.o.o. Ne gre torej za nerazumljivo vlogo ampak za vlogo, ki je razumljiva, vendar napisana tako, da upoštevaje tudi predložene priloge, pomeni, da tožnica ni izpolnila zahtev iz Uredbe o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči žledu med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014-2020 in Javnega razpisa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - subsidiarni tožilec
V konkretnem primeru so navedene okoliščine tako očitne (tožnik pa ni ponudil nobenih dodatnih dejstev ali dokazov), da je tožena stranka prošnjo tožnika za dodelitev BPP utemeljeno zavrnila iz razloga neizpolnjevanja pogoja iz 24. člena ZBPP, pri tem pa ni šlo za podrobno vsebinsko presojo dokazov ali posameznega dokaza in preko tega ugotavljanja verjetnosti uspeha v zadevi. Po presoji sodišča tožnik tudi ne more uspešno uveljavljati, da je z izpodbijano odločbo kršena Ustava RS. Nedodelitev BPP tožniku ne jemlje pravice do kazenskega pregona kot subsidiarnega tožilca po določbah ZKP. Tožnik lahko še vedno vodi kazenski postopek, če tako želi, le do BPP za ta postopek ni upravičen. Upravičenje do dodelitve BPP ni ustavna pravica; brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Določbe tega zakona so bile v izpodbijani odločbi po presoji sodišča pravilno uporabljene. Sodišče pa še pojasnjuje, da je tudi po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice dopustno dodelitev brezplačne pravne pomoči pogojevati z izkazano možnostjo za uspeh v sodnem postopku.
ZON člen 105, 105/1, 105/a, 105/a/2, 105a/3, 105a/5, 105a/6. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (2004) člen 25, 25/3, 42, 42/5.
Tožnica je soglašala z mnenjem Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), zato je po presoji sodišča upravni organ imel podlago, da sledi temu mnenju. Zakonodajalec je dal mnenju ZRSVN posebno težo, kar pomeni, da organ v primeru, če iz celotnega mnenja ne izhajajo okoliščine, ki bi vzbujale dvom vanj, ni dolžan posebej razlagati, zakaj sledi temu mnenju.
distribucijsko omrežje električne energije - dovoljenje - rok za vložitev vloge - materialni prekluzivni rok
Iz določbe 514. člen EZ-1 ne izhaja, da bi tam opredeljen rok za vložitev vlog za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema bilo mogoče razlagati, da je določen kot materialni prekluzivni rok.
Iztek roka iz 514. člena EZ-1, v katerem bi lastniki distribucijskih omrežij, ki so oskrbo z električno energijo izven javnega distribucijskega sistema (že) vršili, morali vložiti vloge za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema, pa jih niso, po logiki stvari lahko predstavlja le podlago za ugotovitev, da poslujejo nezakonito, ker se je čas za uskladitev z EZ-1 iztekel; vendar pa to ne more biti razlog za opredelitev roka kot materialnega prekluzivnega, po izteku katerega dovoljenja o pridobitvi statusa zaprtega distribucijskega sistema ne bi več mogli pridobiti.
Glede na pogoje, pod katerimi se pridobi pravica do družinske pokojnine, se sicer družinska pokojnina v veliki meri približuje vlogi, ki jo ima preživnina, vendar obenem ni preživnina, kakor jo opredeli ustrezni področni zakon. Čim pa je ni mogoče uvrstiti med zakonsko določeno izjemo od plačila dohodnine, po mnenju sodišča ni podlage za drugačno odločitev, kot jo je v konkretnem primeru sprejela tožena stranka.
Iz odgovora na tožbo in podatkov upravnega spisa izhaja, da je bil tožnik dne 26. 4. 2018 pogojno odpuščen iz ZPKZ Dob pri Mirni. Komisija je namreč na podlagi njegove nove prošnje ugotovila, da so izpolnjeni pogoji iz 88. člena KZ-1, zato je dne 23. 3. 2018 izdala pozitivno odločbo o pogojnem odpustu. To pomeni, da tožnik ne prestaja več zaporne kazni, zaradi česar si z vloženo tožbo, tudi v primeru morebitne ugoditve tožbi, glede na zahtevek, postavljen v tožbi, ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Tožnik tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Z dnem odpusta s prestajanja kazni je namreč pravni interes za odločitev v zvezi s pogojnim odpustom, ki ga je ob vložitvi tožbe sicer imel, prenehal.
ZGO-1 člen 2, 2-11, 95, 95/1, 95/1-1, 96, 96/1, 96/2, 96/3, 96/3-2. SZ-1 člen 5, 5/2, 5/3. ZUP člen 43.
postopek izdaje uporabnega dovoljenja - udeležba v postopku - pravna korist - lastninska pravica
Tožniki so svojo pravno korist izkazali s solastninsko in lastninsko pravico na stanovanjih kot posebnih delih stavbe in na skupnih delih stavbe, ki je pravno varovana po določbah SPZ-1.
Sodišče soglaša s tožniki, da so izkazali tudi neposrednost pravne koristi za udeležbo v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja. Namreč s podeljenim uporabnim dovoljenjem za mezzanin bi se obremenitev celotnega objekta povečala. Ob zatrjevani že sedaj ogroženi stabilnosti bi bila dodatno ogrožena že sedaj (zatrjevana) vprašljiva stabilnost celotnega objekta. Tožniki so z navedeno trditvijo izkazali tudi konkretno povezavo med postopkom izdaje uporabnega dovoljenja in svojim pravnim položajem, ki je v varstvu lastninske pravice in njenih upravičenj.
ZIL-1 člen 67, 129, 129/5. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2, 129/1-4.
patent - evropski patent - nadaljevanje postopka po zamudi - vložitev zahteve za nadaljevanje postopka o zamudi - končan postopek
Institut nadaljevanja postopka po zamudi je mogoče uporabiti, dokler je postopek po ZIL-1 odprt, tj. dokler organ ne odloči v glavni stvari in tako zaključi postopka.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - gradnja novega objekta - rekonstrukcija ali novogradnja
Opredelitev obstoječega objekta in njegovega bistva, kot ga razlaga organ, torej temelji na značilnostih obstoječega objekta in nameravane gradnje, ki je opisana v vlogah tožnikov in ostalih podatkov spisa, zato že iz tega razloga ni mogoče reči, da je organ pojem obstoječi objekt in bistvo objekta opredelil arbitrarno, kot dodatno pa sodišče še pripominja, da je obstoječa lesena konstrukcija tudi po njegovi oceni nedvomno bistvo objekta, saj če je ni, potem sploh ni mogoče govoriti o takem objektu kot je obravnavani, tj. pomožnem kmetijsko-gozdarskem objektu.
Pojem rekonstrukcije neločljivo veže na obstoječ objekt. Če tega objekta ni več, rekonstrukcija ni več mogoča.
davčna izvršba - pomankljiva tožba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravni akt, s katerim je zgolj zavrnjena pritožba zoper akt prvostopenjskega organa, ne more biti akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Kot pravilno navede tožena stranka, bi se tožba lahko nanašala kvečjemu na sklep prvostopenjskega organa o zavrženju predloga za obnovo postopka davčnih izvršb.
V zvezi s seznamom izvršilnih naslovov sodišče pojasnjuje, da ta nima narave niti odmerne odločbe v smislu določb ZDavP-2 niti upravne odločbe v smislu ZUP, saj se z njim ne odloča o odmeri ali vračilu davka ali sploh o kakšni (drugi) pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe. Takšen seznam ni upravni akt, ampak je samo zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki še niso bili izvršeni.
javno dobro - pridobitev statusa javnega dobra - izredno pravno sredstvo - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - zavrnitev zahtevka
V konkretnem primeru so tožniki zahtevali, da se po nadzorstveni pravici odpravi sklep, s katerim je bil predlog za obnovo postopka zavržen kot prepozen. Na podlagi 274. člena ZUP je s tem izrednim pravnim sredstvom mogoče poseči le v dokončne upravne odločbe, ne pa tudi zoper sklepe. Določb o uporabi izrednih pravnih sredstev ni mogoče razširjati oziroma razlagati tako, da so izredna pravna sredstva dopustna tudi zoper tiste akte, za katere ta pravna sredstva v zakonu niso izrecno predvidena.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - posojilo - zaslišanje priče - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Davčni organ je zaključil, da se predlaganih prič ne zasliši, vendar pa razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov ne utemeljujejo sprejete odločitve. Naveden dokaz z zaslišanjem prič ni nepotreben, saj tožnik z njim dokazuje trditve o dejstvih, pri dokazovanju katerih z izvedenimi dokazi ni bil uspešen. Dokaz tudi ni nepomemben, saj vpliva na odločitev in na davčno osnovo za odmero predmetnega davka. Dokazni predlog tožnika je bil ustrezno substanciran, saj je tožnik predlagal zaslišanje osebe, ki naj bi potrdila, da mu je tožnik denar posodil in da mu je ta denar vrnila ter osebe, ki naj bi potrdila, da je tožnikova mama tožniku tudi dejansko izročila gotovino po posojilni pogodbi, na kateri je podpisan kot priča. Po presoji sodišča je tudi primerno sredstvo za dokazovanje zatrjevanih dejstev, saj je od teh okoliščin odvisna davčna osnova.
ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 17. ZUP člen 144.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - razpolaganje s premoženjem - možnost izjave v postopku - kršitev pravil postopka
Toženka bi morala tožniku omogočiti, da poda izjavo o ugotovljeni vrednosti zemljišč, ki so vplivale na zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP, oziroma mu omogočiti dokazovanje drugačne vrednosti tega premoženja. Odsotnost navedenega procesnega dejanja je imela vpliv na zakonitost odločitve tudi iz razloga, ker tožniku ni bila dana možnost dokazovanja pravno relevantnih okoliščin iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP.
ZUP člen 43, 214. URS člen 72. ZLS člen 21, 21/2. ZVO-1 člen 11, 82-85.
okoljevarstveno dovoljenje - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - pravni interes za udeležbo v postopku - zemeljski izkop
Tožnica pri zatrjevanju o izkazanem pravnem interesu ne more uspeti s pavšalnimi navedbami, da je okoljevarstveno dovoljenje v nasprotju z določbami prostorskih aktov, ker odlaganje odpadkov na spornem zemljišču naj ne bi bilo dovoljeno. Poleg tega izdano okoljevarstveno dovoljenje ne predstavlja dovoljenja za (morebitno) spremembo namenske rabe zemljišča, saj je ohranjen nadzor nad skladnostjo namena vnosa zemeljskega izkopa z namensko rabo zemljišč, ki je v pristojnosti ustreznih inšpekcijskih služb.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek od dohodka iz kapitala - verodostojna knjigovodska listina - potni nalog - ugotovitveni postopek - dokazovanje - pravica do izjave
V skladu s SRS 22 morajo biti vsi vpisi v poslovne knjige opravljeni na podlagi verodostojne knjigovodske listine. Ta je v SRS 21 opredeljena kot pisno pričevanje o nastanku poslovnega dogodka ter služi kot podlaga za vnašanje knjigovodskih podatkov v poslovne knjige in kontroliranje poslovnega dogodka, ki ga izpričuje. Knjigovodska listina je verodostojna, če lahko na njeni podlagi strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnem dogodku, popolnoma jasno in brez vsakršnih dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov. Kolikor narave in obsega poslovnega dogodka ni mogoče spoznati popolnoma jasno in brez vsakršnih dvomov, gre za neverodostojno listino, vpis v poslovne knjige na njeni podlagi pa je v nasprotju s SRS. Če je knjigovodska listina glede na določbe SRS 21 dokazno ovrednotena kot neverodostojna oziroma ugotovljene okoliščine vzbujajo dvom v njeno verodostojnost, ima zavezanec, ki odhodek uveljavlja, možnost dokazovanja resničnosti zatrjevanega poslovnega dogodka, v obravnavanem primeru možnost dokazovanja, da so bile službene poti po obravnavanih potnih nalogih dejansko opravljene, tudi z drugimi dokaznimi sredstvi.
O možnosti uveljavljanja in pogojih za upoštevanje novih dejstev in dokazov iz tretjega odstavka 140. člena ZDavP-2 je bila tožeča stranka (pisno) seznanjena že v sklepu o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora z dne 18. 4. 2014, iz zapisnika pa sledi, da je bil direktor tožeče stranke na navedeno določbo (ustno) opozorjen že pred začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora. Ob upoštevanju navedenih okoliščin z uporabo pravila o prekluziji iz tretjega odstavka 140. člena ZDavP-2 po presoji sodišča tudi ni bilo poseženo v pravico tožeče stranke do izjave (22. člen Ustave). Izdaja dopolnilnega zapisnika, ki je bil izdan izključno zaradi ugotovljene napake v davčni stopnji, na navedeno presojo ne vpliva, saj bi drugače kot se navaja v tožbi, izvajanje naknadno predloženih dokazov oziroma dopolnitev ugotovitvenega postopka postopek nedvomno podaljšalo.