tožba v upravnem sporu - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sodišče je v okviru predhodnega preizkusa tožbe ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za vsebinsko odločanje o predmetni tožbi, ker odločba drugostopenjskega upravnega organa, ki jo tožnica izpodbija v predmetnem upravnem sporu, ne predstavlja upravnega akta in tudi ne akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Glede na zgoraj navedene razloge je upravni akt, ki se lahko v obravnavani zadevi izpodbija, odločba prvostopenjskega upravnega organa (z upoštevanjem odločitve v 1. točki izreka odločbe drugostopenjskega upravnega organa), o izpodbijanju katere je bilo že pravnomočno odločeno v drugem upravnem sporu.
Obrazložitev izpodbijanega ugotovitvenega sklepa ne izpolnjuje zahtev, ki jih določa 214. člen ZUP. Če obrazložitev odločbe ne sledi tej zakonski določbi, je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka. Iz obrazložitve je mogoče razbrati dva razloga za sprejem izpodbijanega sklepa, in sicer, da volja volivcev ni jasno izražena in da pobuda ni oblikovana v skladu z določbo 16. člena ZRLI, vendar pa razlogi za tako stališče niso obrazloženi.
ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 5, 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - podporni zid
Kamnita zložba z armiranobetonskim podstavkom je skupaj kot celota podporni zid, namenjen varovanju brežine in razlivanjem poplavne vode. Ker je namenjen zavarovanju brežine vodotoka in investitorjeve nepremičnine pred zemeljskim zdrsom, odnašanjem brežine in razlivanjem poplavne vode, je po namembnosti konstrukcija med dvema višinama zemljišča, katera preprečuje zdrs zemljine; torej gre glede na določilo Uredbe o uvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje za podporni zid.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca
Ker torej sodišče soglaša z oceno tožene stranke, da je odvetnik v izvršilni zadevi In 565/2014 ravnal v skladu s stroko in tožnico v tem postopku zastopal kvalitetno in strokovno, upravičenka pa v tem postopku ni zamudila nobenega roka, niti ji ni nastala nobena škoda, sodišče po ugotovitvi, da so bili izpolnjeni razlogi za uporabo določb desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP, ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - nezahtevni objekt
Edini tožbeni ugovor, ki ga tožnica uveljavlja s predmetno tožbo, je ugovor o nezakoniti uporabi Odloka o pomožnih objektih, katerega veljavnost naj bi prenehala. Ker izpodbijana odločba ne temelji zgolj na določbah tega odloka, ampak tudi na ugotovitvi o neskladnosti predvidene gradnje z ZN, predvsem iz njegove arhitektonske zazidalne situacije (list 5), ki ji pa tožnica ne oporeka, že zato ne more uspeti s predmetno tožbo.
ZASP člen 32a, 149, 149/1, 149/1-2, 189, 189/3, 189/4.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorske pravice - zahteva stranke - kolektivna organizacija - dovoljenje za kolektivno upravljanje - začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje
Svojo voljo, da toženka o njegovi zahtevi odloči vsebinsko, je tožnik izrazil s tem, da je zahtevo za izdajo dovoljenja vložil in je (tudi potem, ko ga je toženka v dopisu z dne 23. 2. 2016 seznanila s svojimi ugotovitvami) do izdaje izpodbijane odločbe ni umaknil. Ker je torej toženka vsebinsko odločila o zahtevi, katere gospodar je bil tožnik sam, saj je bil on tisti, ki jo je postavil in ki bi jo glede na okoliščine primera do izdaje odločbe tudi kadarkoli umaknil.
Okoliščina, da obvezno kolektivno upravljanje pomeni omejitev izvrševanja pravic, po presoji sodišča narekuje restriktiven pristop k razlagi obsega že izdanega dovoljenja.
Kriterij, za katerega sodišče drugače kot toženka sodi, da v izpodbijani odločbi ni utemeljen, je način in sredstva, s katerimi namerava kolektivna organizacija opravljati svojo dejavnost.
ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-2, 10/2, 10/2-1. ZBPP člen 11, 11/3, 14, 14/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - zakonita obveznost preživljanja
Iz podatkov spisa izhaja, da tožnica še ni stara šestindvajset let in da se redno šola, zato so jo starši dolžni preživljati. Organ za BPP je torej pri ugotavljanju materialnega položaja tožničine družine pravilno upošteval tudi njene starše.
ZDavP-2 člen 159, 160, 160/1, 160/3, 160/4, 166, 166/2.
davčna izvršba - slabo premoženjsko stanje dolžnika - omejitev davčne izvršbe - iz izvršbe izvzeta sredstva - izterjava drugih denarnih nedavčnih obveznosti
Neugodno finančno stanje ne predstavlja ovire za izdajo sklepa o izvršbi, je pa banka pri izvrševanju sklepa dolžna upoštevati določbe drugega odstavka 166. člena ter 159. in 160. člen ZDavP-2.
dovoljenje za začasno prebivanje - nejasna vloga - podrejeno uveljavljanje zahtevkov - kršitev pravil postopka
Glede na vsebino prošnja tožnic ni nerazumljiva. Sicer pa je organ sam že v izpodbijanem sklepu navedel, da tožnici prošnjo vlagata tako na podlagi 127. člena ZTuj-2 kot tudi po 47. členu tega zakona ter hkrati ob upoštevanju 8. člena EKČP. Ker torej vloga ni nerazumljiva, je odločitev organa o njenem zavrženju napačna.
Napačno je pravno mnenje organov, da uveljavljanje več zahtevkov v eni vlogi po ZUP ni dopustno. Tak način uveljavljanja več zahtevkov pomeni le to, da naj upravni organ najprej odloča o prvo postavljenem zahtevku, če temu ne bo ugodil, pa o drugo postavljenem.
Na spornem zemljišču je v skladu s prostorskimi akti in varstvenim režimom (novo)gradnja dopustna. Kulturnovarstveni pogoji pa so namenjeni določitvi pogojev gradnje tako, da se območje spomenika ustrezno varuje.
Tožbena navedba, da je odločba nična, ker je ni mogoče izvršiti, saj njegova obveznosti ni konkretizirana, iz odločbe pa ni moč razbrati, kje in kako naj zgradi priključek na javno kanalizacijo, niti ni jasno opredeljeno mesto priključitve, ni utemeljena, saj navedeni razlogi ne pomenijo objektivne neizvršljivosti, kar je po določbah ZUP pogoj za to, da se odločba izreče za nično zaradi dejanske neizvršljivosti.
ZUPJS člen 10, 10/11, 11, 11/1, 11/1-1. ZSVarPre člen 20, 20/1. ZBPP člen 41, 41/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - preživnina - dodelitev otroka - družinski član prosilca
Dolžnost prosilca za brezplačno pravno pomoč je, da v času odločanja pristojemu organu sporoči vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na določitev brezplačne pravne pomoči. Organ za brezplačno pravno pomoč ni upošteval obveznosti plačevanja preživnine, ke o tem ni bil seznanjen.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 5, 6.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - neizpolnitev pogodbene obveznosti - število zaposlenih - vštetje opravljenih delovnih ur
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 uporablja kratico LDE - Letne delovne enote - to je število zaposlenih za polni delovni čas, ki so v obravnavanem obdobju delali za podjetje oziroma v imenu podjetja. Za odsotnost zaradi materinskega in starševskega dopusta se ne všteva v LDE.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 81/1-4, 84/1-5. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7. ZTuj-2 člen 68, 68/1.
pridržanje - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - ogrožanje varnosti ljudi - nevarnost pobega - znatna nevarnost pobega iz države - obrazložitev upravne odločbe - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - kontradiktornost postopka
Tožniku pred odločitvijo v postopku, ki mu je bila po določbah četrtega odstavka 84. člena ZMZ-1 ustno naznanjena, ni bila dana možnost, da poda navedbe in ugovore, pomembne za vodenje postopka in odločitev.
V izpodbijani odločbi ni obrazloženo, zakaj organ šteje, da pogojna obsodba (pri čemer iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodba pravnomočna, tožnik pa je zatrjeval, da se bo zoper njo pritožil) oziroma dejanje, ki naj bi bilo predmet obsodilne sodbe (razen citiranja zakonske določbe), predstavlja resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo varnosti tožnikove žene, da je podana podlaga za omejitev gibanja. Kazenska sodba tudi ni del upravnega spisa, iz obrazložitve pa tudi ni mogoč zaključek, ali se je organ z relevantnimi okoliščinami iz te sodbe sploh seznanil. Iz podatkov spisa ne izhaja opis dejanja, čas, način storitve in tudi ne presoja dejanja, ki je bilo podlaga za izrečen ukrep, v smislu, da tudi v času izrečenega ukrepa tožnik predstavlja za ženo resnično in dovolj resno grožnjo.
Subjektivne okoliščine tožnika kažejo, da je toženka precenila znatno nevarnost, da bo tožnik pobegnil. Toženka je zato napačno uporabila določbo Uredbe Dublin III in neupravičeno izrekla prestrog ukrep, ukrep omejitve gibanja na Center za tujce. Da pa bi imel tožnik namen zapustiti Slovenijo in vzeti otroke s seboj, kot toženka tudi utemeljuje nesodelovanje v postopku, pa je na glavni obravnavi zanikal. Zakaj je toženka naredila sklep, da bo vzel tožnik pri pobegu s seboj še svoje otroke, pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja.
Navedbe toženke v izpodbijani BPP odločbi, da je bil poziv z dne 2. 8. 2018 z vsebino, naj razjasni oziroma se natančno in konkretno opredeli do vrednosti njegovega poslovnega deleža v družbi A. d.o.o., tožniku vročen 7. 8. 2018, so protispisne. Dopis s takšno vsebino je bil namreč, glede na podatke upravnega spisa, tožniku vročen 11. 9. 2018 in ne 7. 8. 2018, kot to navaja toženka v izpodbijani odločbi. To sodišču onemogoča preizkus izpodbijane odločbe glede ugotovljenega dejanskega stanja in presoje dokazov oziroma je tožnik dobil zgolj navidezno možnost, da se je izrekel o spornem dejstvu in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev (prvi odstavek 9. člena ZUP), saj je toženka izdala izpodbijano odločbo, ne da bi počakala na iztek roka, ki ga je dala tožniku za odgovor na njen drugi poziv, ki je bil tožniku, kot že povedano, vročen 11. 9. 2018.
ZTuj-2 člen 47a, 47a/1, 47a/2, 47a/3, 47a/6. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 11, 11/2.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - begunec - združitev družine - neizkazane družinska vezi - dokazovanje sorodstvene vezi - skladnost s pravnim redom EU
Če begunec ne more zagotoviti uradnih listinskih dokazov o družinskem razmerju, države članice upoštevajo druge dokaze o obstoju takšnega razmerja, ki se ocenijo v skladu z nacionalnim pravom. Zavrnitev prošnje ne sme temeljiti zgolj na dejstvu, da ni takšnih listinskih dokazov.
ZVoz člen 53, 53/9. Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil (2011) člen UL RS št. 12/2016 priloga I . tč. 1. Pravilnik o vozniških dovoljenjih (2011) člen 5, 5/7, 5/8, 5/9, 28 (UL RS št. 68/2011, 4/2013).
Ker za čim manjšo časovno razliko med izdajo zdravniškega spričevala in izdajo (podaljšanje) vozniškega dovoljenja tožeča stranka upravnemu organu ničesar (utemeljeno) ne očita, je podano tudi sorazmerje v ožjem pomenu besede med konkretnim časovnim zamikom podaljšanja vozniškega dovoljenja in izdajo zdravniškega spričevala v konkretnem primeru, kar je tudi predmet tega spora.
Tožnica je po podatkih v spisu zahtevala od Upravne enote, da ji fotografijo vrne, saj je v drugostopenjskem aktu navedeno, da zahteva pritožnice po vrnitvi fotografije, ki jo je predložila k vlogi za izdajo vozniškega dovoljenja, nima podlage v materialnih predpisih.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2. ZKZ člen 20, 20/1, 23, 23/1, 23/1-4, 24. ZUP člen 135, 214, 214/1, 251. OZ člen 25, 25/1.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - odobritev pravnega posla - pravočasna vložitev vloge - predkupna pravica - predkupna pravica za kmetijska zemljišča - status kmeta - načelo kontradiktornosti postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Glede na dano procesno situacijo (ko tožnica ni imela možnosti sodelovanja v obeh postopkih priznanja statusa kmeta stranki z interesom), mora imeti tožnica v skladu z načelom kontradiktornosti kot enem temeljnih načel po ZUP možnost v tem postopku, torej postopku odobritve pravnega posla, ugovarjati dejstvom, ki so podlaga za ugotovitev statusa kmeta za stranko z interesom v smislu 24. člena ZKZ.
brezplačna pravna pomoč - izvajanje brezplačne pravne pomoči - pogoji za ustavitev postopka - obrazložitev odločbe - stranka v postopku - bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Toženka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj navedla, da je tožnico kot izvajalko BPP pozvala, naj pojasni stanje zadeve, ter jo opozorila, da bo, kolikor na dopis ne bo odgovorila, štela, da je v pravdnem postopku zaključila z izvajanjem odobrene BPP. Takega načina odločanja ZBPP ne pozna, toženka pa ni pojasnila na kakšni pravni podlagi je vodila postopek in nato sprejela izpodbijani sklep. Sodišče je zato tožbi ugodilo.