brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - izvršilni postopek - namen določbe
Določba četrte alineje 8. člena ZBPP izrecno izključuje možnost dodelitve BPP v izvršilnih zadevah, v katerih je prosilec dolžnik; izjema velja le za primere, ko prosilec verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi. V obravnavanem primeru tožnica niti ne zatrjuje, da bi želela vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi, zato že iz tega razloga dodelitev BPP ni mogoča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Brez podlage je tožnikovo pričakovanje, da mu pripada BPP, saj bo sicer moral sam nositi vse stroške pritožbe, kar pa naj ne bi bil namen ZBPP, ki pomeni omogočanje dostopa do pravnega varstva tistim, ki si ne morejo plačati odvetnika. S prvim odstavkom 1. člena ZBPP je opredeljen namen BPP po ZBPP, ki je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Navedeni zakon sicer omogoča uresničitev pravice do sodnega varstva tudi osebam, ki tega zaradi svojega slabega finančnega položaja sicer ne bi mogle storiti, vendar ne avtomatično, ampak zgolj ob hkratnem izpolnjevanju vseh predpisanih zakonskih pogojev po določilih ZBPP, torej tudi pogojev iz določil 24. člena ZBPP.
nadzor nad prirejanjem iger na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - ponudnik dostopa do interneta - primernost in sorazmernost ukrepa
S predlogu priloženo odločbo, na katero se predlagatelj tudi sklicuje, so po presoji sodišča izkazana dejstva, ki jih predlagatelj zatrjuje – da je gospodarski družbi A. kot zavezancu z izvršljivo odločbo prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji, ki jih ta prireja po internetu in brez predpisane koncesije vlade. Predlagatelj je predlog oprl na svojo ugotovitev dejstev v postopku nadzora prirejanja iger na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih, da (namreč) zavezanec navedene odločbe ne izvrši. Vsa navedena dejstva pa predstavljajo dejansko podlago, ki glede na citirano določbo prvega odstavka 107.a člena ZIS sodišču dopušča, da ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - dvom v zatrjevano istovetnost - begosumnost - sorazmernost ukrepa
Tožnik je s tem, ko je v upravnem postopku pri podaji prošnje za mednarodno zaščito v Sloveniji dejal, da ni podal prošnje za mednarodno zaščito v nobeni drugi državi članici EU, nato pa je ob ustni seznanitvi o pridržanju in na sodišču povedal drugače, izpolnil kriterij navajanja lažnih podatkov kot enega od kriterijev za izrazito begosumnost.
Ob ugotovljenem obstoju znatne nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, je šteti ukrep pridržanja za legitimen in v konkretnem primeru, z ozirom na razmere v Azilnem domu, kot so opisane v izpodbijanem sklepu, tudi nujen za izvršitev namena, zaradi katerega je bil izrečen. Pri tem gre sicer za strožji ukrep, ki pa ga ZMZ-1 v drugem odstavku 84. člena izrecno dopušča in ki hkrati ne presega kriterijev iz Direktive 2013/33/EU, ki v 10. členu dopušča celo nastanitev prosilcev v zaporu, kadar država ne more zagotoviti nastanitve v posebni ustanovi za pridržanje.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega - sorazmernost ukrepa
V izpodbijanem sklepu se ugotavlja obstoj izrazite nevarnosti, da bo tožnik pred predajo pobegnil, ocena okoliščin konkretnega primera pa je opravljena tudi glede na kriterije za opredelitev pojma „nevarnost pobega“ iz 68. člena ZTuj-2, ki se lahko uporabljajo za presojo tega pojma tudi v zadevah mednarodne zaščite. V tej zvezi sodišče poudarja, da so kriteriji za opredelitev pojma „nevarnost pobega“ zakonsko določeni, in drugače kot v zadevi Al Chodor ne gre za objektivna merila, ki bi bila brez zakonsko določenih kriterijev izoblikovana v sodni praksi. Ilegalno prehajanje državnih mej, ki naj bi po navedbah v tožbi ne izpričevala tožnikove begosumnosti, nedvomno ni okoliščina, ki bi bila v prid tožniku, predvsem pa je to le ena od okoliščin, na katerih sloni odločitev. Poleg tega se namreč neprerekano ugotavlja še, da je tožnik že v Grčiji in BIH zaprosil za mednarodno zaščito, da izrečenih ukrepov ni spoštoval, ampak je pot vsakič znova nadaljeval. Zanemarljivo tudi ni, da je tožnik po lastnih navedbah iz Egipta odpotoval s ponarejenim potnim listom, ki ga je na poti med Turčijo in Grčijo odvrgel v morje, in da se je organom BIH predstavljal z drugačnimi osebnimi podatki, kot državljan Sirije. Zlasti slednje po presoji sodišča kaže na dejstvo, da tožnik svoje navedbe v postopkih prireja potrebam, ki jih zasleduje v postopku mednarodne zaščite, kar vpliva na presojo verodostojnosti njegovih navedb.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-5. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - uredba Dublin III - begosumnost - dvom v zatrjevano istovetnost
Tožnik je s tem, ko je v upravnem postopku zatrjeval, da ni še nikjer podal prošnje za mednarodno zaščito, nato pa je na sodišču izpovedal drugače, izpolnil kriterij navajanja lažnih podatkov kot enega od kriterijev za izrazito begosumnost. Prepričanje, da je navajal lažne podatke, se je še utrdilo pri nasprotju s prejšnjimi izjavami v upravnem postopku, češ da tožnik nima dokumentov, na sodišču pa je predložil izvirnike dveh hrvaških izkaznic. Tožnik je torej vsaj glede dveh stvari v postopku navajal lažne podatke. Glede na to, da je izpovedal, da je bila na Hrvaškem njegova prošnja za azil rešena negativno, toženka pa ni niti zatrjevala niti dokazovala, da bi tožnik postopek na Hrvaškem zapustil še pred njegovo (negativno) rešitvijo, pa sodišče v tem delu nesodelovanja v postopku ni ugotovilo. Vendar za izpolnjenost kriterija po 5. alinei prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 zadostuje že ugotovljeno in potrjeno navajanje lažnih podatkov v postopku, čemur sodišče sledi.
omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - begosumnost - sorazmernost ukrepa
Tožnikove navedbe in dejanja kažejo na utemeljen sum, da bi tožnik v primeru, da mu gibanje ne bi bilo omejeno, samovoljno zapustil Azilni dom in ponovno prehajal ilegalno iz države v državo. S pridržanjem na prostore Centra za tujce bo tako mogoče zagotoviti, da bo tožnik ostal na območju Republike Slovenije, dokler ne bo opravljena njegova predaja državi, pristojni za reševanje njegove prošnje.
carina - carinska deklaracija - sprostitev blaga v prost promet - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Organ prve stopnje se do zavezujoče razvrstitve Evropske komisije ni opredelil, zato sodišče ne more kot nespornega sprejeti zaključka organa prve stopnje, da se sporna matična plošča (tiskano vezje) uvršča kot televizijski sprejemnik pod tarifno številko 8528 KN in ne kot del, ki je izključno ali pretežno namenjen za uporabo z aparati iz tarifnih številk 8525 do 8528, ki se ga uvrsti pod tarifno številko 8529 KN. Posledično sodišče ne more preizkusiti zaključka organa prve stopnje, ki je štel, da obravnavana matična plošča (tiskano vezje) predstavlja barvni LCD televizor z razmerjem stranic 16:9.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - izdaja potrdila
Zdravniško mnenje, ki ga izda zdravnik, nima vseh značilnosti upravnega akta, ki jih določa 2. člen ZUS-1. Imenovani zdravnik ZZZS v obravnavanem primeru ni izdal odločbe v okviru opravljanja svoje upravne funkcije kot nosilec javnih pooblastil ali kot izvajalec javne službe, ki bi odločal o pravicah in obveznostih in pravnih koristih tožnika. Z izpodbijanim mnenjem je imenovani zdravnik po vsebini odgovoril na zahtevo sodišča, da poda pisno mnenje upravičenosti izdaje zdravniškega potrdila, za kar je imel podlago v določbi 81. člena ZZVZZ. Izpodbijani akt sam po sebi ne pomeni odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika v okviru izvrševanja upravne funkcije oziroma v izvrševanju javnih pooblastil. Iz navedenih razlogov izpodbijani akt nima značilnosti akta, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
ZSVarPre člen 21, 21/2, 22, 22/1, 23. ZBPP-UPB1 člen 13.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - periodični dohodek
V konkretnem primeru gre za vprašanje interpretacije drugega odstavka 21. člena ZSVarPre. Ključno vprašanje je, kako je treba razumeti besedno zvezo ''šele začel prejemati periodični dohodek''. Glede na jezikovno razlago in teleološko razlago, ki kaže na namen zakona, sodišče meni, da je navedeno besedno zvezo moč razlagati tako, da je ključen tisti trenutek, ko je prosilec dejansko (šele) začel prejemati periodični dohodek, čeprav je samo pravico do prejemanja tega dohodka lahko pridobil že pred tem. Odločilen je torej trenutek, ko je prosilec dejansko prejel finančna sredstva, ne pa trenutek, ko je bil do njih upravičen.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje ponovne vloge - nova dejstva in dokazi
Tožnik je vložil zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite po pravnomočno končanem postopku, v katerem je bila njegova prošnja za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena. Za pravilno odločitev v predmetni zadevi je bistveno, ali je tožnik v predmetnem postopku predložil nove dokaze oziroma dokaze, ki so obstajali že v času prvega postopka, vendar jih brez svoje krivde v prvotnem postopku ni mogel uveljavljati. Bistveno pa je tudi, ali novi dokazi oz. nova dejstva oz. dokazi in dejstva ko so obstajali že v času podaje prve prošnje, pomembno povečujejo verjetnost, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Tožnik ni uspel izkazati, da so v konkretnem primeru podana dejstva oz. okoliščine, ki so že obstajale v času prvotnega postopka, ki jih brez svoje krivde tožnik v prvotnem postopku ni navedel in ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi in tretji odstavek 64. člena ZMZ-1).
odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja - načelo sorazmernosti
Ker je v konkretnem primeru izrečeni ukrep omejitve gibanja nujen z vidika preprečevanja nevarnosti ogrožanja javnega reda in miru ter nacionalne varnosti, kar je sicer splošen namen izrečenega ukrepa omejitve gibanja, je po presoji sodišča tudi zakonit, saj gre za ukrep, ki je preventivne narave, da se prepreči nastop morebitnih v naprej nedoločljivih ravnanj in neželenih posledic, ki niso v javnem interesu in ki posredno lahko izhajajo že iz same ugotovitve določenih dejanskih stanj, kar še zlasti lahko velja za osebo, ki ne želi razkriti svoje istovetnosti in daje pristojnim organom, pa tudi sodišču različne podatke o svoji istovetnosti.
ZVO-1 člen 3, 3(2), 6, 6/3, 13, 13/1. ZDIJZ člen 4. ZGD člen 39, 39/3.
dostop do informacij javnega značaja - okoljski podatki - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - javni zavod - javna služba
Javnost ima pravico do udeležbe pri odločanju že v začetnih fazah odločanja, ko so še vse možnosti odprte in lahko javnost učinkovito sodeluje. Tožnik zato nima prav, ko zatrjuje, da bi izdelava omenjenih raziskav oziroma študij morala biti izrecno (taksativno) navedena kot javno-pravna naloga tožeče stranke in da bi šele pod tem pogojem zahtevani podatki spadali v okvir informacije javnega značaja. Takšna konkretizacija javne službe v ZVO-1 za potrebe urejanja dostopa do informacije javnega značaja ni potrebna.
ZSVarPre člen 27, 27/1. ZBPP člen 14, 14/2. ZUPJS člen 18, 18/1, 18/1-1. ZUP člen 8.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - stanovanje, v katerem prosilec živi - načelo materialne resnice
Tožnik pravilno navaja v tožbi, da je ostalo prezrto, da v eni od nepremičnin v njegovi (so)lasti živi (z ženo in materjo), kar je po zakonu pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca treba upoštevati, in v pripravljalni vlogi še, da je v prošnji za BPP kot edino svoje nepremično premoženje navedel lastništvo stanovanja ali hiše, v kateri živi.
Organ bi moral za ugotovitev vrednosti premoženja (v zvezi z uporabo prvega odstavka 27. člena ZSVarPre) upoštevati tudi določbe 1. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS v povezavi s 5. členom ZSVarPre-E o tem, do kakšne vrednosti in pod kakšnimi pogoji se kot premoženje ne šteje stanovanja ali stanovanjske hiše, v kateri oseba prebiva.
rok za vložitev pritožbe - štetje rokov - prvi naslednji delavnik - zavrženje pritožbe
Drugostopenjski davčni organ je sicer upošteval določilo drugega odstavka 101. člena ZUP s tem, ko ni kot izteka pritožbenega roka navedel nedelje, dne 14. 8. 2016 (ki je sicer 15. dan od dne 30. 7. 2016). Vendar pa iz enakega razloga, kot ta pritožbeni rok ni mogel izteči na nedeljo, dne 14. 8. 2016, tudi ni mogel izteči na ponedeljek, dne 15. 8. 2016. Ta dan je bil namreč dela prost dan skladno z 2. členom Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. To pomeni, da se je pritožbeni rok, kot to pravilno s tožbo uveljavlja tožnica, iztekel šele prvi naslednji delovni dan, ki je bil torek, 16. 8. 2016, in da je tožnica svojo pritožbo vložila pravočasno.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - očitno neutemeljena prošnja - pospešeni postopek
Iz tožnikovih navedb je očitno, da ne gre za beg pred preganjanjem ali resno škodo, ampak je izvorno državo zapustil izključno iz ekonomskih razlogov. Tožena stranka zato pravilno ugotavlja, da obravnavane okoliščine niso takšne narave, da bi predstavljale utemeljen razlog za priznanje ene od oblik mednarodne zaščite
GERK - evidenca GERK - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Zoper akte, izdane v drugih postopkih, ima tožnik ob izpolnjenih zakonskih predpostavkah možnost samostojnega sodnega in v tej zvezi tudi začasnega pravnega varstva.
Tožnik zatrjuje, da bo takojšen izbris predmetnih parcel iz njegovega kmetijskega gospodarstva ogrozil preživljanje tožnika in njegove družine, tudi mladoletnih otrok, vendar pa ne pojasni, za katere osebe pri tem gre, kakšno je konkretno njihovo dohodkovno in premoženjsko stanje ter kakšen delež oziroma višino dohodkov sploh pridobivajo na podlagi zemljišč, navedenih v izreku izpodbijane odločbe. Nadalje tožnik navaja, da bo dolžan vračati subvencije, pridobljene s predmetnimi GERKi, teh zneskov pa ne konkretizira. Sodišče k temu pripominja, da iz izreka izpodbijane odločbe tudi sicer izhaja, da bo ta šele po pravnomočnosti poslana Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Prav tako tožnik zgolj splošno zatrjuje, da bo izgubil status kmeta, kar bi mu onemogočilo pridobivanje prihodka iz kmetijske in vinarske dejavnosti. Zgolj na hipotetični ravni ostajajo tudi njegove navedbe, da se bodo v primeru izvršitve izpodbijane odločbe in izbrisa GERKov iz tožnikovega kmetijskega gospodarstva, le-ti vpisali pod kmetijsko gospodarstvo nekoga drugega in da bodo v času do pravnomočne odločitve o tožbi, brez začasne odredbe vinogradi in sadovnjaki propadli in jih bo treba narediti na novo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - predhodno vprašanje - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje
Neobstoj zakonske zveze je bil upoštevan kot dejansko stanje ugotovljeno s pravnomočno sodbo, na katero je organ za brezplačno pravno pomoč vezan skladno s 147. členom ZUP glede ugotavljanja predhodnega vprašanja. Ker so dejanske okoliščine, ki se nanašajo na neobstoj zunajzakonske skupnosti bile že ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, se kot takšne štejejo za resnične. Zato pristojni organ za brezplačno pravno pomoč pravnomočne sodbe civilnega sodišča, dokler ta obstaja, ne more prezreti in jo je zato v skladu z načelom proste presoje dokazov v konkretnem primeru tudi upošteval kot javno listino pri ugotavljanju izpolnjevanja zakonskih pogojev iz 24. člena ZBPP v povezavi z določili 58. in 59. člena ter 12. člena ZZZDR. Ob ugotovitvi, da zunajzakonska skupnost med tožnico in osebo A.A. ni obstajala, tudi skupno premoženje ni nastalo, zato po oceni tožene stranke tožnica v konkretnem primeru nima verjetnih izgledov za uspeh v pravdnem postopku zaradi ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - podatki zemljiške knjige
Tožnica je navajala, da trditve tožene stranke niso resnične oziroma da ni lastnica v odločbi navedenih nepremičnin, vendar pa ima evidenca GURS naravo javne evidence in tako dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar tožnica tega, da navedbe tožene stranke o njenem solastništvu navedenih nepremičnin niso resnične oziroma da ni solastnica navedenih nepremičnin, ni z ničemer izkazala. Tožnica tudi ne more uspeti z navedbo, da je k svoji vlogi priložila ustrezne listine, s katerimi naj bi izkazovala, da so navedbe tožene stranke glede njenega premoženja neresnične, saj je predložila le izpis iz GURS za parcelo št. 1267, ki pa, po podatkih GURS izkazuje zgolj del njenega premoženja.
Odlok o oglaševanju (2011) člen 10, 10-1. ZCes-1 člen 97.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta
Tožnik za sporna objekta za oglaševanje, ki sta bila ves čas od postavitve dalje locirana na zemljišču s par. št. 905/1, nima pridobljenega ustreznega soglasja skladno z Odlokom o oglaševanju in ne izpolnjujeta pogojev iz 97. člena ZCes-1.