ZUP člen 229, 229/1, 229/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7.
tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za dopustnost tožbe - nevložitev pritožbe v upravnem postopku - upravičena oseba za vložitev pritožbe - zavrženje tožbe
Tožnik zoper izpodbijano odločbo ni vložil pritožbe, zato tožba ni ni dovoljena. Iz upravnega spisa je sicer razvidno, da izpodbijana odločba tožniku ni bila osebno vročena, vendar pa lahko pritožbo vloži tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi, in sicer v roku, ki je določen za stranko (prvi odstavek 229. člena ZUP). Če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranski udeleženec, ni bila vročena odločba, lahko v roku, ki ga ima stranka za vložitev pritožbe, zahteva vročitev odločbe in nato vloži pritožbo v enakem roku, kot je določen za stranko, če iz vseh okoliščin izhaja, da za izdajo odločbe ta oseba ni vedela oziroma iz okoliščin ni mogla sklepati, da je bila odločba izdana (drugi odstavek 229. člena ZUP).
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUP člen 9, 146.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank
Organ za brezplačno pravno pomoč je izpodbijano odločbo izdal po prejemu tožničine prošnje za brezplačno pravno pomoč in po vpogledu v uradne evidence, ne da bi bi dal tožnici možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je storjena bistvena kršitev pravil postopka, zaradi tega pa je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje.
Tožena stranka je navedla dovolj razumen razlog, zaradi katerega je ocenila, da ponovitvena nevarnost še ni v zadostni meri preverjena. Odločila se je, da tožnikova stabilnost na prostosti še ni dovolj preverjena in je povsem razumljivo, da se je odločila, da bi bilo potrebno daljše preverjanje njegove stabilnosti na prostosti. Iz obrazložitve odločbe namreč izhaja, da tožnik koristi ugodnosti zunaj zavoda od septembra 2017, izpodbijana odločba pa je bila izdana dne 12. 1. 2018, kar je relativno kratek čas. Iz navedenega razloga je odločitev logična in smiselna, tako da prosti preudarek ni bil uporabljen v nasprotju z namenom, za katerega je določen in tudi niso bile prekoračene meje prostega preudarka.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - očitno neutemeljena prošnja - pospešeni postopek - ekonomski razlog
Uradna oseba sicer pri podaji prošnje za mednarodno zaščito pooblaščencu ni omogočila, da bi tožniku zastavil dodatna vprašanja v zvezi z razlogi za mednarodno zaščito, vendar glede na potek upravnega postopka, vključno s sprejemom prošnje za mednarodno zaščito in potekom osebnega razgovora, sodišče ocenjuje, da navedena kršitev ne predstavlja absolutno bistvene kršitve pravil postopka.
Element kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo je med drugim premoženjska korist, kar pa je tudi element kaznivega dejanja po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, ki se očita tožnici, torej zasledovanje protipravne premoženjske koristi. Zato se tudi po mnenju sodišča za namen uporabe določb ZFPPIPP navedeno kaznivo dejanje presoja kot kaznivo dejanje zoper premoženje v smislu 2. točke drugega odstavka 112. člena navedenega zakona.
Z izpodbijano določbo je zakonodajalec nastop pravne posledice v primeru začasnega suspenza vezal na pravnomočno obtožnico, če je ta vložena brez predhodne preiskave, oziroma na pravnomočno uvedeno preiskavo. Sporna določba se tako bistveno razlikuje od določbe, ki je bila predmet ustavne presoje, saj za ustavitev imenovanj stečajnega upravitelja v novih zadevah ne zadošča zgolj uvedba kazenskega postopka (kot je to urejala sporna določba, na katero se nanaša ustavna odločba), temveč zahteva višji dokazni standard, to je pravnomočnost obtožnice oziroma pravnomočnost sklepa o uvedbi preiskave. Prav tako se določba nanaša na začasen suspenz stečajnega upravitelja, ne pa na vprašanje pogojev za pridobitev dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja in pogojev za odvzem in prenehanje dovoljenja.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 27/1. ZUP člen 9, 146.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank
Organ za brezplačno pravno pomoč je izpodbijano odločbo izdal po prejemu tožničine prošnje za brezplačno pravno pomoč in po vpogledu v uradne evidence, ne da bi bi dal tožnici možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je storjena bistvena kršitev pravil postopka, zaradi tega pa je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje.
poseg v okolje - presoja vplivov objekta na okolje - stranka v postopku - stranski udeleženec - občina
Izvajanje izvirnih pristojnosti občine pomeni sprejem in izvedbo ustreznih ukrepov na teh področjih, ne pomeni pa, da gre v konkretnih upravnih postopkih, kjer se odloča o pravicah in obveznostih drugih subjektov, za njene neposredne in na zakon oprte osebne koristi in s tem pravni interes v smislu prvega odstavka 43. člena ZUP.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUP člen 9, 146.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja strank - ugotovitveni postopek
Tožena stranka bi glede na podatek GURS, da sta v stavbi dve stanovanji, v posebnem ugotovitvenem postopku morala dati tožeči stranki možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah v zvezi z lastništvom predmetne nepremičnine, ki so pomembne za odločitev (načelo kontradiktornosti). Da v zadevi na podlagi tako nerazčiščenega dejanskega stanja pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku po 144. členu ZUP niso bili izpolnjeni, kažejo tudi listine, ki jih je k tožbi priložila tožeča stranka.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa - predkazenski postopek - razkritje podatkov
Tožena stranka je pravilno ocenila, da se interes varovanja postopka kazenskega pregona kaže v potrebi po varovanju podatkov, ki so pomembni za izvedbo postopka in da v konkretnem primeru ne gre za primer, pri katerem bi bilo treba zahtevano revizijsko poročilo razkriti zaradi ogrožanja vrednot, kot so življenje in zdravje ljudi, javna varnost in podobno. Pravilno je ocenila, da je pregon storilcev kaznivih dejanj v javnem interesu, razkritje zahtevanih informacij v tem času pa bi povzročilo takšno škodo postopku kazenskega pregona in bi bilo razkritje zahtevanih informacij celo v nasprotju z interesom javnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve - izvršilni postopek
V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Z zapustitvijo azilnega doma je tožnik s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima interesa za pravnomočno dokončanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da odločba, ki jo je izpodbijal s tožbo, očitno ne posega več v njegove pravice, ki jih je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - dvom v zatrjevano istovetnost - kršitev materialnega prava
Zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi ne zadostuje za očiten dvom v istovetnost določene osebe. Glede na zakonsko določbo se namreč navedeni ukrep lahko odredi le, če obstoji očiten dvom v verodostojnost zatrjevane identitete. Iz dejanskih ugotovitev v obravnavani zadevi pa ta okoliščina po presoji sodišča ne izhaja, na kar se v tožbi utemeljeno sklicuje tožnik. Toženka je sicer izrazila dvom v tožnikove navedbe glede odsotnosti osebnih dokumentov in tožniku očita nasprotujoče si in neprepričljive razloge, zaradi katerih nima osebnih dokumentov. Vendar pa zgolj navedene okoliščine po presoji sodišča ne utemeljujejo zaključka toženke, da obstoja očiten dvom v tožnikovo istovetnost. Po drugi strani pa je tožnik toženki posredoval tudi fotografijo osebne izkaznice, do katere se toženka sploh ni opredelila. Navedla je namreč, da je kvaliteta posnetka slaba in da ne more preveriti pristnosti tega dokumenta.
zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka s pavšalnimi navedbami, da bo z izvršitvijo izpodbijane odločbe onemogočeno njeno poslovanje in s tem ogroženo preživetje nje in njene družine, konkretne škode, ki bi ustrezala predpisanim merilom, ni izkazala. Izguba dovoljenja za opravljanje dejavnosti brez dvoma pomeni nastanek materialne škode. Vendar pa materialna škoda, povezana z vzpostavitvijo zakonitega stanja, sama po sebi še ne pomeni težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Tudi tožbo zaradi molka organa je mogoče vsebinsko obravnavati le, če so za to izpolnjeni vsi z zakonom določeni procesni pogoji. Pri tem morajo biti pogoji iz 28. člena ZUS-1 izpolnjeni že ob vložitvi tožbe, ker je ta sicer preuranjena.
URS člen 125, 153, 153/3. ZUreP-1 člen 32, 32/1. ZUP člen 213, 213/2, 225, 225/3.
ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - exceptio illegalis - prostorski akti - državni lokacijski načrt - sodelovanje javnosti - stroški postopka - zamudne obresti - začetek tega zamudnih obresti
Ustavnost ter zakonitost podzakonskih predpisov presojajo v primeru ugovorov stranke v postopkih, ki tečejo pred njimi, sodišča, ki morajo, če presodijo, da podzakonski predpisi niso v skladu z ustavo ali zakoni, odkloniti njihovo uporabo (exceptio illegalis).
Ker je sprejeta Uredba o državnem lokacijskem načrtu po javni razgrnitvi in obravnavi deloma spremenila prvotno predvideno ureditveno območje državnega lokacijskega načrta tako, da je predvidela med drugim potek trase tudi po zemljišču v lasti tožnikov - kar predstavlja nov poseg v prostor, ki ni bil javno razgrnjen in obravnavan - se tožnika po presoji sodišča s predvideno novo ureditvijo nista mogla seznaniti in nanjo tudi nista mogla odreagirati. Pri sprejemu obravnavanega prostorskega akta tako ni bila upoštevana določba prvega odstavka 32. člena ZUreP-1, ki določa obveznosti pripravljavca prostorskega akta v primeru, ko pride po javni razgrnitvi in obravnavi predloga do pomembnih sprememb prvotno predvidenih prostorskih rešitev. Po omenjeni določbi je treba v primeru, ko se prostorski akt na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve tako spremeni, da nove rešitve niso več skladne s programskimi izhodišči iz programa priprave prostorskega akta (ki, kot že obrazloženo, določa tudi okvirno ureditveno območje), predlog prostorskega akta ponovno razgrniti in obravnavati.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 390, 390/1, 408, 410.
davčna izvršba - osebni stečaj - sklep o odpustu obveznosti - učinek sklepa - prednostne terjatve
Prednostne terjatve v postopku zaradi insolventnosti, torej tudi v postopkih osebnega stečaja (5. člen ZFPPIPP) so določene v prvem in drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP, v postopku osebnega stečaja pa se, skladno s posebnimi pravili za prednostne terjatve iz 390. člena ZFPPIPP, iz stečajne mase kot prednostne terjatve poleg navedenih (torej poleg terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona) plačajo tudi terjatve, ki so kot prednostne specialno določene v prvem odstavku tega člena. Terjatve iz prvega odstavka 390. člena so torej le tiste, ki so v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP specialno določene kot prednostne. Drugačno razlago od izpodbijane narekuje tudi novela ZFPPIPP-G, po kateri se v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP v napovednem stavku besedilo „prvega odstavka 21. člena“ nadomesti z besedilom „prvega in drugega odstavka 21. člena“ in s tem, kot izhaja tudi iz zakonodajnega gradiva, širi terjatve, za katere ne učinkuje odpust obveznosti, tudi na terjatve za plačilo neplačanih prispevkov iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6,7.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - odvetniška tarifa
Organ za brezplačno pravno pomoč je pri odmeri spornega dela nagrade svojo odločitev oprl na peti odstavek 17. člena ZOdv. Tožnik v zvezi z odmero nagrade za zastopanje stranke na narokih ne nasprotuje uporabi določbe petega odstavka 17. člena ZOdv, vendar po mnenju sodišča utemeljeno opozarja, da je v skladu z navedeno zakonsko določbo že sam priglasil znižano nagrado. Izračun v tožbi je, razen v manjšem delu, skladen s stroškovnikom, ki ga je predložil, zato tožena stranka tako priglašene nagrade ne bi smela dodatno znižati za polovico.
Tožnica v odločbi o dodelitvi BPP ni bila seznanjena z obveznostjo vračila prejete BPP, prav tako pa ni bila seznanjena z omejitvami vračila, ki jih za takšen primer določa ZBPP. Da se od nje v nobenem primeru ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobila, se je ni seznanilo niti s pozivi v postopku izdaje izpodbijane odločbe, čeprav bi toženka, sploh kolikor gre za prava neuko stranko, to morala storiti (7. člen ZUP, v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP). Tožnici zato ni bila dana učinkovita možnost, da že v postopku izdaje izpodbijane odločitve dovolj konkretno poda vse relevantne ugovore, torej tudi ugovore v smislu 48. člena ZBPP.
Tožnica svoj pravni interes zatrjuje, ko trdi, da skladno z najemno pogodbo živi v nepremičnini s svojimi otroki, najemnik pa da tam ne živi več, sama pa da tudi plačuje najemnino, zato bi dvig le-te prizadel ravno njen pravni interes, saj da ima nizke osebne dohodke. Upoštevaje spoznanja pravne doktrine o tem, kaj pravni interes je in kaj pravni interes ni, sodišče glede na te tožničine trditve sodi, da dejansko tožnica ne zatrjuje prizadetosti svojega pravnega interesa, temveč prizadetost svojih dejanskih in ekonomskih koristi. Po navedbah tožbe namreč tožnica kot uporabnica po najemni pogodbi živi v stanovanju, ki ga najema nekdo drug, s komer je tožnica še vedno poročena, ne živi pa več s to osebo, pri čemer sama plačuje najemnino za to stanovanje, zato ima interes, da se le-ta ne poviša. Če bi sodišče tožničini izpodbojni tožbi ugodilo, to tožničinega pravnega položaja v ničemer ne bi spremenilo, saj bi še naprej bila zgolj uporabnica, ne pa najemnica sporne nepremičnine, in še vedno bi (ali pa ne) najemnino zanjo plačevala po svoji lastni presoji, ne pa ker bi bila k temu pravnoformalno zavezana.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7.2, 2/1-12.1, 3, 15.2. ZUP člen 7, 44, 142, 214.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - rekonstrukcija objekta - gradbeno dovoljenje - udeležba v postopku
Iz podatkov spisa je razvidno, da gre za prizidek, ki predstavlja zunanje stopnice s pesjakom, da jih je tožnik prestavil iz enega dela hiše na drugi del hiše (na mesto, kjer je bil prej balkon), na način, da jih je podrl in na novo zgradil. Gre torej za del objekta, za gradnjo katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje po 3. členu ZGO-1.
Tudi za rekonstrukcijo objekta je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
Organu ni bilo treba izdati sklepa o udeležbi po 142. členu ZUP, saj izdaje posebnega sklepa zakon ne predpisuje, če je stranki priznana udeležba v postopku po 44. členu ZUP.