ZVis člen 6, 79, 79/1. URS člen 58. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1.
visoko šolstvo - doktorat znanosti - ocena - doktorska disertacija - pristojnost
Določba 79. člena ZViS ne predstavlja pravne podlage za nadzor toženke nad izvajanjem poučevanja, raziskovanja in ocenjevanja znanja študentov, torej nad izvajanjem visokošolske dejavnosti Univerze v Ljubljani. To pomeni, da toženka za opravo nadzora nad delom Univerze v Ljubljani, kakršnega po vsebini zahteva tožnik v svoji vlogi z dne 18. 11. 2011, ni pristojna.
Odločanje o pravilnosti ocene tožnikovega doktorskega dela in postopka njegovega doktorskega študija, kar po vsebini izpodbija tožnik v predmetni vlogi, namreč ne predstavlja upravnega odločanja, pač pa gre za drugo javnopravno zadevo po 4. členu ZUP, za odločanje o kateri pa ni pristojna toženka.
S strani tožnika predloženi mnenji po oceni sodišča nista bili takšne narave oziroma njuna vsebina ni bila takšna, da bi zaradi pomanjkanja medicinskega znanja uradni osebi povsem onemogočala njuno ocenjevanje. Zgolj dejstvo, da sta bili mnenji izdelani po tožnikovem naročilu, še ne pomeni, da se takšnim mnenjem lahko odreče vsakršno dokazno vrednost, še posebej, ker sta bili mnenji aktualni, izdani s strani tožnikovih lečečih zdravnikov, za katera je mogoče sklepati, da tožnikovo zdravstveno stanje dovolj dobro poznata, obe mnenji pa se tudi izrecno opredelita do prekinitve prestajanja kazni in posledic prestajanja kazni na tožnikovo zdravje. Tožena stranka bi morala predloženi mnenji ustrezno upoštevati in, v kolikor je menila, da za zadevo relevantnih dejstev ni mogoče ugotoviti že na podlagi predložene listinske dokumentacije, to tudi obrazložiti bodisi v sklepu o postavitvi izvedenca, vsekakor pa v izpodbijanem sklepu, s katerim je tožniku naložila plačilo stroškov postopka dokazovanja z izvedencem.
Pravilo iz 113. člena ZUP ni absolutno in ne more pomeniti, da mora stranka, nositi tudi stroške upravnega postopka, za katere je ugovarjala, da so nepotrebni, upravni organ pa se do njenih navedb sploh ni opredelil.
dostop do informacij javnega značaja - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom - sponzorski pravni posli - donatorski pravni posli - informacija javnega značaja
Zahteva prosilke se v konkretnem primeru nanaša na razkritje sponzorskih in donatorskih pogodb v obliki blaga in storitev, ki so bile v letu 2012-2014 dane političnim strankam, novinarjem – medijskim hišam in javnim uslužbencem. Po presoji sodišča je tožena stranka v ponovljenem postopku v celoti sledila napotkom sodišča in v zadostni meri opredelila in dovolj obrazložila kriterije, ki so bili pravno odločilni za presojo, ali ima nek pravni posel učinke sponzorstva oziroma donatorstva.
Ker je namen ZDIJZ povečati oziroma zagotoviti čim večjo obveščenost javnosti o delovanju zavezancev in se tudi izjeme od dostopa ne razlagajo široko, je pomemben del dokaznega bremena v takih primerih tudi na zavezancih, da dokažejo, da ni šlo za sponzorske ali donatorske posle, ter da so bili upravičenci do testnih naprav in impulzov izbrani brez kriterijev, ki bi jih bilo mogoče povezati s sponzorskimi ali donatorskimi cilji.
mednarodna zaščita - status begunca - politično prepričanje kot razlog preganjanja - nekonsistentnost izjav - informacije o izvorni državi - preganjanje - odločanje v sporu polne jurisdikcije
Tožena stranka se ni držala standardov iz uveljavljene sodne prakse glede ocenjevanja (ne)verodostojnosti, tj., da je potrebno v dokazno oceno vključiti tako negativne kot tudi pozitivne elemente ocene neverodostojnosti in da je potrebno razlikovati med pomembnimi in nepomembnimi nekonsistentnostmi.
Sodišče ne more slediti dokazni oceni tožene stranke, da se izpovedbi obeh tožnikov glede navedenih dveh dogodkov med seboj toliko razlikujeta (vprašanje notranje konsistentnosti), da ne bi bilo mogoče verjeti, da sta se dogodka zgodila. Še posebej, ker iz informacij o izvorni državi izhaja (kar je že element zunanje konsistentnosti, torej drugi kriterij v shemi za oceno verodostojnosti), da je v tistem času dejansko obstajalo vsesplošno sovražno ozračje do pripadnikov gibanja Hizmet, ki ga je ustvarila turška oblast.
Tožniki primarno uveljavljajo preganjanje s strani države (strah pred pridržanjem, mučenjem, kazenskim postopkom, preklicem potnih listin, odpovedjo delovnega razmerja na fakulteti in nezmožnost nove zaposlitve ipd.) in zatrjujejo, da je do preganjanja s strani sosedov (torej nedržavnih subjektov) prišlo ravno zaradi hujskanja javnih oblasti zoper pripadnike Hizmeta, obdolžitve gibanja za poskus državnega udara in razglasitve gibanja za teroristično organizacijo. V takšnih okoliščin se od tožnikov ne more pričakovati, da bi morali klicati policijo, in je treba šteti, da tožnikom dejanska, trajna in učinkovita zaščita pred preganjanjem v smislu drugega odstavka 25. člena ZMZ-1 ni bila na voljo (3. al. 24. člena ZMZ-1).
Okoliščina, da so zapustili stanovanje in socialni položaj, s katerim so bili zelo zadovoljni, to pa so storili z dvema majhnima otrokoma, je poseben element v oceni verodostojnosti (verjetnost, da so se dogodki odvijali tako, kot sta jih opisala tožnika), ki ga tožena stranka neupravičeno ni upoštevala in prav tako kaže na utemeljen strah pred preganjanjem.
Če je akter preganjanja država, je sicer lahko pomembna okoliščina, kako je prosilec za mednarodno zaščito zapustil državo, vendar zgolj dejstvo, da so tožniki lahko legalno zapustili državo, v konkretnem primeru še ne utemeljuje zaključka, da tožniki v Turčiji niso bili in, kar je še bolj bistveno, tudi v primeru vrnitve ne bodo ogroženi, saj je treba nujno upoštevati vse druge dokaze in okoliščine konkretnega primera, ki temu zaključku nasprotujejo. Glede na okoliščine kontrole tožnikovih potnih listin in glede na informacije o izvorni državi o širjenju kroga osumljencev zgolj dejstvo, da so tožniki lahko zapustili državo, še ne more utemeljevati zaključka, da tožnikom v Turčiji ni grozilo in jim, kar je bistveno, tudi v prihodnosti ne grozi preganjanje.
Dejanje obtožbe pripadnosti teroristični organizaciji, ki temelji zgolj na politični opredeljenosti in pripadnosti gibanju Hizmet, ter na tej podlagi dejanje neutemeljenega in diskriminatornega odvzema prostosti do 7 dni, kar se glede na informacije o izvorni državi o dolgotrajnih in celo tajnih pridržanjih lahko še podaljša, je dovolj resne narave, da predstavlja hudo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Hudo kršitev človekove pravice do poštenega sojenja predstavlja tudi nezmožnost dostopa do odvetnika, nezmožnost tajne komunikacije z odvetnikom, pritiski javnih oblasti na odvetnike, politična razrešitev velikega števila tožilcev in sodnikov ter grožnje z nesorazmernimi zapornimi kaznimi.
Tožniku grozi tudi kršitev absolutne temeljne človekove pravice, ki je torej v skladu z drugim odstavkom 15. člena EKČP ni mogoče omejiti, in sicer prepoved mučenja iz 3. člena EKČP.
Gola možnost asociacije zgolj zaradi podobne strukture in skupnega zadnjega šibkega elementa - besede MED, ne zadošča za obstoj relativnega zavrnilnega razloga v smislu točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Ugovori, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost izdanega plačilnega naloga in s tem na izvršilni naslov, se po izrecni določbi sedmega odstavka 157. člena ZDavP-2 v postopku izvršbe ne upoštevajo.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - mejaš - zakupnik
Ob ugotovljenem dejstvu, da je ponudbo sprejela tudi prizadeta stranka, ki je po prvem odstavku 23. člena ZKZ kot mejaš med predkupnimi upravičenci uvrščena višje, kot zakupnik, tudi morebitna ugotovitev, da je napačna ugotovitev toženke, da tožnik ni zakupnik, ne bi vplivala na drugačno odločitev.
ZPP člen 146, 146/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. ZUstS člen 23, 23/1.
verifikacija stare devizne vloge - nepopolna tožba - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zahteva za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka
Sodni postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča RS o zahtevi za oceno skladnosti drugega dela določila tretjega stavka prvega odstavka 146. člena ZPP, v zvezi z določbo 22. člena ZUS-1, s pravico do dostopa do sodišča iz prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma iz 23. člena Ustave RS.
Postopek pred Upravnim sodiščem se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.
Obrazložitev izpodbijane odločbe po presoji sodišča ne zadosti standardu obrazložitve odločbe v smislu prvega odstavka 214. člena ZUP. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so namreč izostali konkretni razlogi in okoliščine, ki so bili podlaga za odreditev sanitarne sečnje na predmetni parceli.
Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (2004) člen 16, 16/1, 16/1-1. ZKZ člen 64, 64/2.
komasacija - razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - površina zemljišča - dostop do zemljišč
Pri dodelitvi zemljišč je treba upoštevati tudi kriterij usmeritve gospodarjenja, kot to določa Pravilnik o izvajanju komasacije kmetijskih zemljišč v prvi alineji 16. člena.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - dokumenti v zvezi z notranjim delovanjem organa - tajni podatki
Podatki, katerih razkritje v skladu z ZDIJZ zahteva tožnik, imajo določeno stopnjo tajnosti v skladu z Zakonom o trajnih podatkih. Pri dejavnostih SOVE, pri katerem je bil tožnik zaposlen in od katerega zahteva izročitev delovnopravnih dokumentov in umik stopnje tajnosti z njegovih osebnih podatkov, pa gre tudi po presoji sodišča za obveščevalno in varnostno dejavnost, kar, kot navaja že toženka v izpodbijani odločbi, izhaja že iz samega naziva organa. Čim pa je tako, gre skladno s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v tem primeru za podatke, dostop do katerih je potrebno ob upoštevanju te določbe zavrniti.
dostop do informacij javnega značaja - ponovljen postopek - pravnomočna sodba - upoštevanje navodil sodišča - pravno mnenje
Sodišče v konkretnem primeru ugotavlja, da pri ponovnem odločanju v zadevi tožena stranka ni upoštevala pravnega mnenja Upravnega sodišča RS. Prav tako pa ni upoštevala stališč sodišča, ki se tičejo postopka. Tožena stranka zgolj ponavlja svoje argumente za sprejeto materialno pravno stališče. Vendar je glede pravilnosti uporabe materialnega prava v tej zadevi sodišče že zavzelo stališče v prejšnji sodbi, ki je postala pravnomočna dne 5. 1. 2017. V zvezi s tem sodišče še ugotavlja, da tožena stranka v ponovljenem postopku ni ugotovila drugačnega dejanskega stanja kot v svoji prvotni, s prejšnjo sodbo odpravljeni odločbi. Ker tožena stranka v ponovljenem postopku ni sledila pravnemu mnenju sodišča v pravnomočni sodbi I U 1604/2015-19 z dne 5. 1. 2017, je bistveno kršila določbe postopka, zakon pa je bil uporabljen nepravilno.
davčna izvršba - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - obročno plačilo davčnega dolga - dolžnik - neuspešna izvršba
Ker je bil način izvršbe le delno uspešen, je davčni organ izdal nov sklep, s katerim je izplačevalcu dohodkov tožeče stranke naložil, da sklep izvrši z rubežem denarnih prejemkov tožeče stranke. V takšnem primeru ne gre za podvojevanje izvršilnih naslovov, ampak za nadaljevanje postopka izvršbe.
Pri presoji izpolnjevanja pogojev za prizanje republiške priznavalnine na področju kulture gre za strokovno vprašanje pri katerem ima tožena stranka na voljo določeno polje proste presoje, mora pa biti odločitev obrazložena do takšne mere, da omogoča preizkus ali izpolnjuje temeljni kriterij razumnosti.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasna odredba
Tožnik je že v upravnem postopku dokazoval, kakšne so razmere v priporih oziroma zaporih v Ruski federaciji z obsežnim dokaznim gradivom. Tožnik je z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da bi mu z izvršitvijo izpodbijane odločbe pred pravnomočnostjo sodne odločbe v tem upravnem sporu nastala težko popravljiva škoda v zvezi s (procesno) pravico do učinkovitega sodnega varstva, ki kot pomembnejša pravica zajema tudi pravico do učinkovitega pravnega sredstva, oboje pa se nanaša na sodno varstvo njegove materialne pravice iz 3. člena EKČP.
Iz opisa projekta izhaja, da gre za postavitev novega obrata in za nakup novih strojev. V primeru ko so stroški namenjeni (samo) zmanjšanju stroškov poslovanja, to ne pomeni, da gre za neupravičen projekt, ampak je to, kot izhaja iz razpisne dokumentacije, eno od meril za ocenjevanje upravičenosti projektov.
rudarska pravica - podaljšanje rudarske pravice - višja sila - pogoji za podaljšanje rudarske pravice - načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb postopka
Če se namenska raba obravnavanega pridbovalnega prostora ni spremenila v času od podelitve rudarske pravice in če je bilo že ob podelitvi rudarske pravice pravno in dejansko stanje takšno, kot v času odločanja o podaljšanju rudarske pravice, bo tožena stranka navedena dejstva morala upoštevati tudi ob ponovnem odločanju o pogojih za podaljšanje rudarske pravice. Novi občinski podrobni načrt se oblikuje v primeru, če je prišlo do spremembe pridobivalnega prostora ali njegove namenske rabe.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - neposredni uporabnik zemljišča
V zadevi ni sporno, da tožnik uporablja objekte na naslovu B., saj ni ugovarjal ugotovitvi toženke, da je edini uporabnik predmetne nepremičnine prav on oziroma sam trdi, da tam živi. To pomeni, da neposredno uporablja tudi zazidano stavbno zemljišče, zato je dolžan plačati nadomestilo za njegovo uporabo.