uporabnina – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti
V postopku majhne vrednosti ni dopustna pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vprašanje kdaj je tožena stranka tožeči stranki dejansko omogočila prevzem poslovnih prostorov se nanaša na pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Stališče, ki ga zavzame pritožbeno sodišče ob odločanju o izdaji začasne odredbe, ki se nanaša na vprašanje obstoja verjetno izkazane terjatve, ne pomeni, da sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ne bi smelo/moglo zavzeti drugačnega stališča.
Tožnice so bile začasno prenesene od drugotožene stranke k prvotoženi stranki. Potem ko ni bilo več pogojev za začasni prenos, so v enakem položaju kot pred prenosom dejavnosti, v tem smislu obstoji tudi dolžnost drugotožene stranke, da jih pozove nazaj na delo (glede na zavezo, prevzeto s sporazumom o začasnem prenosu).
odpravnina – odpovedni rok – odškodnina za čas odpovednega roka – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – delovnopravna kontinuiteta
Če pride do ukinitve neke dejavnosti in zaradi tega do prenehanja dela vseh delavcev, tem pa drugi delodajalec ponudi strokovni izobrazbi ustrezno delo, se delovna doba delavcev, ki so prevzeti na delo, kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavci niso spremenili zaposlitve. Še toliko bolj je utemeljeno upoštevanje delovne dobe pri prejšnjem delodajalcu v primeru, ko je delodajalec, pri katerem so se delavci zaposlili, v bistvu nadaljeval dejavnost bivšega delodajalca in so delavci nadaljevali z delom v istih prostorih in z istimi sredstvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prerazporeditev delovnega časa – pogodba o zaposlitvi
Tožnik bi moral upoštevati prerazporeditev delovnega časa, o kateri ga je tožena stranka pravočasno obvestila, četudi njegova pogodba o zaposlitvi ne predvideva prerazporejanja delovnega časa. Ker prerazporeditve delovnega časa ni upošteval, ampak je z dela odšel eno uro prezgodaj, je utemeljen očitek o kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi predstavlja enovit institut, kar pomeni, da morata biti odpoved in ponudba nove pogodbe podani istočasno. Ker tožena stranka tega ni upoštevala, ni prosta obveznosti plačila odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, četudi je tožniku v času odpovednega roka ponudila novo pogodbo.
vojaška oseba – pogodba o zaposlitvi za določen čas – sklenitev pogodbe o zaposlitvi – delo po poteku pogodbe o zaposlitvi
Če je tožnik (vojaška oseba) novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas podpisal po tem, ko se je prej veljavna pogodba o zaposlitvi za določen čas že iztekla, se ne šteje, da je v delovnem razmerju za nedoločen čas, ampak (skladno s specialno določbo ZSSloV), da je sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas za enako časovno obdobje, kot je bila sklenjena prejšnja pogodba o zaposlitvi za določen čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji – rok za podajo odpovedi
Okoliščina, da je tožena stranka ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica, ker je postalo nepotrebno zaradi vpeljave računalniškega sistema IBS ter zaradi prenosa preostalih nalog tega delovnega mesta na vodjo financ in administracije ter na delavke na delovnih mestih nabavno prodajnih referentk, predstavlja organizacijski razlog, tako da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
plačilo za delo – plača – stroški prevoza na delo in z dela – stroški za prehrano med delom – krajevna pristojnost – stroški postopka
Ugovora krajevne pristojnosti, podanega v pritožbi, pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj je prepozen, ker ga sodišče na podlagi 1. odstavka 22. člena ZPP upošteva le, če ga tožena stranka poda najkasneje v odgovoru na tožbo.
plačilo za delo – povračilo stroškov prehrane med delom – dnevnice – ustni dogovor
Tožnik je iz naslova plač in dnevnic, kjer so zajeti stroški prehrane, prejemal plačilo v višini in na način kot se je s toženo stranko ustno dogovoril. Iz tega razloga do dodatnega plačila v višini 14 % od ustvarjenega prometa iz naslova uspešnosti (plačilo do te višine je prejemal na roko) in do dodatnega povračila stroškov prehrane med delom (saj je prejemal dnevnice, ki pokrivajo stroške prehrane na službeni poti) ni upravičen.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – pritožbeni razlog – zahteva za izvedbo naroka
V pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna dejanska podlaga tudi pritožbene odločitve.
Sodišče lahko izda odločbo o sporu brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in če nobena stranka izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma pripravljalnih vlogah ni zahtevala.
Naš pravni red ne pozna dokaznih pravil, po katerih bi se določena dejstva lahko dokazovalo le s točno določenimi dokazi.
Če bi tožnik menil, da je sodišče z zavrnitvijo dokaznega predloga prekršilo določbe pravdnega postopka, bi moral to kršitev uveljavljati takoj, ko je to mogoče, torej na samem naroku za glavno obravnavo, ko je sodišče sprejelo sklep, da se dokazovanje zaključi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069848
ZPP člen 286, 286/4, 495. OZ člen 704.
spor majhne vrednosti – licenčna pogodba – računalniški program
Prav noben dokaz v spisu ne potrjuje trditve tožene stranke, da je utemeljeno pričakovala, da je ta storitev brezplačna. Predložena licenčna pogodba, ki je bila toženi stranki očitno znana, saj jo je sama predložila, tega ne potrjuje, prav tako pa je omenjeno storitev tožena stranka že prejela tako, da ji je moralo biti znano, da se ta storitev plačuje. Neutemeljen je tudi ugovor, da ni prejela ključa za inštalacijo, saj v nasprotnem primeru kot pravilno ocenjuje izpodbijana sodba, namestitev programa CD ne bi bila možna. Pritožbeno sodišče se tako v celoti strinja z izpodbijano sodbo, da je tožena stranka blago, ki ga je pravilno prejela in ni zavrnila, dolžna plačati.
ZDR člen 90, 90/3 90/4, 109. ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 154.
odpravnina – sorazmerni del odpravnine – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – stroški postopka
Glede na to, da je bila tožniku po novi pogodbi o zaposlitvi določena nižja osnovna bruto plača kot po odpovedani pogodbi o zaposlitvi in da je tožnikova nova zaposlitev glede na prejšnjo neustrezna, je ob odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi upravičen do 1/3 odpravnine, kot bi jo prejel, če ne bi sprejel nove neustrezne zaposlitve in bi mu delovno razmerje prenehalo iz poslovnega razloga.
Spor, v katerem tožnik uveljavlja tožbeni zahtevek za plačilo sorazmernega dela odpravnine ob odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ni spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, v katerem bi tožena stranka kot delodajalec krila svoje stroške postopka ne glede na izid.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe določena v pogodbi – dolžnost izpolnitve obveznosti – novo sojenje
Sklenjene pogodbe zavezujejo, in če pogodba določa postopkovna pravila za njeno odpoved, se je teh pravil potrebno držati, sicer se pogodbe ne more odpovedati.
Tudi v primeru, da obsega najemna pogodba le del stanovanjske hiše, je najemnik odgovoren za škodo, ki jo povzroči na drugih delih najete nepremičnine.
tajnik občine - razrešitev - pravna praznina - neskladnost zakona z ustavo - ugotovitvena odločba - odločba ustavnega sodišča
Razrešitev tožnika, ki temelji na petem odstavku 83. člena ZJU (razrešitev v enem letu od nastopa funkcije funkcionarja oziroma organa, pristojnega za imenovanje, ne glede na razloge), je bila sicer v skladu z zakonom, vendar v neskladju z URS, saj je Ustavno sodišče RS v postopku ocene ustavnosti in ocene zakonitosti glede petega odstavka 83. člena ZJU z odločbo U-I-343/04 z dne 9. 2. 2006 ugotovilo, da je navedena določba, kolikor se nanaša na tajnike občin (direktorje), ki so bili imenovani na ta položaj do uveljavitve ZJU (kot tožnik), v neskladju z Ustavo RS. Po presoji Ustavnega sodišča RS bi moral zakonodajalec zagotoviti „odmeno“, ki bi bila enakovredna temu, do česar bi bili upravičeni, če bi delo na tem položaju opravljali do izteka mandata, kar pomeni, da je tožena stranka tožniku dolžna izplačati plačo v višini, kot bi jo prejemal, če bi delal od prenehanja delovnega razmerja do dneva, ko se mu je iztekel štiriletni mandat.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057767
SZ člen 116. OZ člen 86, 440. ZPP člen 353, 354.
privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice z adaptacijo skupnih prostorov – sklepčnost tožbe – izpodbojnost pogodbe – ničnost pogodbe
Sodišče je sledilo izpovedbi drugotožene stranke, da je bil namen adaptacije spornih prostorov ureditev stanovanja njeni materi. Trditev, da toženka (ki je bila lastnica 54 m2 velikega stanovanja) ali njena mati ne bi imeli rešenega stanovanjskega vprašanja, drugotoženka sploh ni podala. Ugotovitev sodišča o toženkinem namenu torej ne zadosti pogoju iz 1. odst. 116. člena SZ.
vrnitveni zahtevek – odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zakonske zamudne obresti
Tožena stranka je prejela odpravnino ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, za katero je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da ni zakonita. Iz tega razloga je odpadla podlaga za izplačilo odpravnine in je tožena stranka prejeto dolžna vrniti. Kot poštena pridobiteljica dolguje zakonske zamudne obresti šele od vložitve tožbe za vrnitev odpravnine dalje.