povod za tožbo – povrnitev pravdnih stroškov – načelo uspeha
Ob tako okoliščinah, da je bila pravda potrebna zaradi toženčevega ravnanja in da je zaradi njegovih ravnanj potrebno tudi nadaljnje sodno varstvo pravic tožeče stranke, se izkaže, da je prvo sodišče pri odločanju zmotno uporabilo materialnopravno določilo 2. odstavka 154. člena ZPP. Prevelik poudarek je namenilo matematičnemu izračunu uspeha strank, premajhno pozornost pa sicer pravilno ugotovljenim dejanskim okoliščinam primera. V skladu s temeljnim načelom, ki velja pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov, mora namreč pravdne stroške nositi tista stranka, ki jih je povzročila.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – osebno vročanje – kršitev pravil o vročanju – dejanski prejem sodnega pisanja – odgovor na tožbo
Ker toženki tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, je 30-dnevni rok za odgovor na tožbo začel teči šele, ko je toženka tožbo dejansko prejela.
Ker zakonska ureditev lovstva, posebej pa lovske pravice, po presoji Ustavnega sodišča ne nasprotuje Ustavi, saj med drugim ne posega v pravice iz 33., 67. in 74. člena Ustave, očitana protipravnost ravnanja države pri urejanju lovske pravice ni podana.
preživljanje mladoletnih otrok – zvišanje preživnine – zmožnosti staršev – potrebe mladoletnega otroka
Dolžnost preživninskega zavezanca ni samo tista, ki izhaja iz njegovih rednih dohodkov, ampak tudi iz njegovega premoženja. Sodišče poleg tega upošteva tudi tiste zmožnosti, ki jih je toženec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko izpolni preživninsko obveznost.
sprememba tožbe – tožba zaradi motenja posesti – tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice – posebni postopek v sporih o motenju posesti
V konkretnem primeru je tožnik vložil tožbo zaradi motenja posesti. Postopek o pravdah zaradi motenja posesti je umeščen v tretji del Zakona o pravdnem postopku, ki ureja posebne postopke, tožba za varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem pa je tožba, ki se obravnava v rednem postopku. Ker torej za oba uveljavljana zahtevka ni predpisana ista vrsta postopka, sodišče spremembe tožbe ne bi smelo dovoliti.
Iz obrazložitve sodišča prve stopnje ni mogoče ugotoviti, katera izmed predpostavk za izdajo začasne odredbe po 2. in 3. odstavku 272. člena ZIZ naj bi bila podana v konkretnem primeru. Tak položaj ustreza bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za plačilo sodne takse za pritožbo – opravičljiva zamuda
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena.
Zamuda ni opravičljiva, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila (stranka ali pooblaščenec) ni ravnala tako, kot bi se od nje pričakovalo. Upravičen vzrok je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Pomanjkanje finančnih sredstev na računu tožene stranke predstavlja okoliščino, ki je bila toženi stranki gotovo znana in je izključno na njeni strani.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – pravnoposlovna pridobitev – prenos pravice uporabe
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi pravnega posla, kot tudi ni dokazala izpolnjenih pogojev za priposestvovanje lastninske pravice, zato je sodišče prve stopnje njen zahtevek pravilno zavrnilo.
Za veljaven prenos pravice uporabe je bila potrebna ustrezna pravna podlaga v obliki odločbe ali pogodbe, ki dokazuje nastanek pravice kot absolutne, stvarnopravne pravice.
Ker je sodna poravnava med strankama sporna, bi pravilna uporaba materialnega prava narekovala ugotavljanje skupnega namena pogodbenikov. Sodišče je ugotavljalo le namen enega od pogodbenikov, pri čemer le-tega ni zaslišalo. Opustitev zaslišanja pogodbenikov predstavlja uveljavljeno bistveno kršitev določb postopka.
invalidnost – dokazovanje – invalidska komisija – sodni izvedenec
Invalidnost sta tako toženec kot sodišče prve stopnje pravilno ugotavljala glede na tožnikov poklic delovodje sektorja osnovne avtomatske proizvodnje pri delodajalcu S. d.d., čeprav iz listin izhaja, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana in da se je kot iskalec zaposlitve prijavil pri Zavodu RS za zaposlovanje.
URS člen 23, 23/1. ZUstS člen 43. ZPP člen 282, 282/1.
sodba na podlagi odpovedi – učinki ustavne razveljavitve zakonskih določb
Prvemu sodišču je treba pritrditi, da so bili ob izdaji sodbe podani pogoji iz 1. odst. 282. čl. ZPP za izdajo sodbe na podlagi odpovedi. Kljub temu pa je sodba napačna, ker je oprta na zakonsko določilo, ki po presoji Ustavnega sodišča RS ni skladna z Ustavo RS. Ustavno sodišče je namreč ocenilo, da prekomerno posega v tožnikovo ustavno pravico do sodnega varstva, zaradi česar je 1. odst. 282. čl. ZPP z odločbo U-I 161/10-12 z dne 09. 12. 2010 razveljavilo (Ur.l. RS št. 107/2010 z dne 29. 12. 2010).
nujni delež – dedovanje deleža v agrarni skupnosti – drugi dediči
Čeprav določba 2. odst. 8. čl. ZPVAS govori o „drugih dedičih“, so to glede na nadaljnje besedilo, da imajo ti le pravico do izplačila njunega deleža v denarju, le nujni dediči v skladu z ZD.
kompleksna poškodba stopala – nepremoženjska škoda – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
S pavšalnimi trditvami pritožnice, da primera iz sodne prakse, na katera se je sklicevalo sodišče prve stopnje, nista primerljiva (gre za težje posledice in starejše zadeve), pri čemer pa ne ponudi zadev, ki bi bile po njenem primerljive, pravilnosti odmere odškodnine po objektivnem kriteriju, ne more uspešno izpodbiti. Zadevi, ki ju je upoštevalo sodišče prve stopnje sta primerljivi, saj gre za podobne poškodbe in le nekoliko težje posledice. Primerjava se opravlja s preračunom na povprečno število plač, zato so upoštevne tudi starejše zadeve.
Ocena izvedenca, da gre pri tožniku za 20 % zmanjšanje življenjskih aktivnosti, na katero se sklicuje toženka v oporo trditvi, da je tožniku priznana previsoka odškodnina zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ni merilo za odmero odškodnine iz tega naslova. Višina odškodnine je odvisna od intenzivnosti bolečin, ki jih oškodovanec trpi zaradi vseh omejitev v njegovih življenjskih aktivnostih.
Dejstvo, da je tožnik poznal zemljiškoknjižno stanje, glede na okoliščine konkretnega primera ne vpliva na pravilnost zaključkov in razsoje prvostopenjskega sodišča. Vedenje kdo je lastnik parcele z določeno številko, ni isto kot vedenje kaj ta parcela predstavlja v naravi. Tožnik pa je bil glede na dokazano dolgoletno nemoteno uporabo spornih zemljišč v obsegu kot sedaj, utemeljeno prepričan, da so meje parcel drugje, kot pa so katastrske meje. Pravkar navedeno je vsebina dobroverne posesti.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - presoja pogojev
Pridržanje oseb v psihiatrični ustanovi in njeno zdravljenje je dovoljeno, če oseba sama vanj privoli. Če pa ga odklanja (in v konkretnem primeru kot sledi tudi iz pritožbe pritožnica očitno odklanja pridržanje na zaprtem oddelku), pa je predviden poseben postopek.
Ena izmed predpostavk obnovitvenega postopka je tudi, da bi nadomestitveni postopek pripeljal do ugodnejše odločbe za predlagatelja, ki pa je izrecno določena le za obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP, pri vseh ostalih obnovitvenih razlogih pa se predvideva.
Ne glede na to, da se pri obnovitvenem razlogu po 5. točki (kaznivo dejanje krivega pričanja) ne presoja, ali bi obnova pripeljala do ugodnejše odločbe za predlagatelja, pa mora biti kaznivo dejanje za sodbo kavzalno, kar pomeni, da mora vplivati na izdajo sodne odločbe oziroma mora pravnomočna sodba na njem temeljiti.
Tožeča stranka toženca ni ustrezno opominjala. Tožeča stranka ni predložila nobenih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je bil opomin ustrezno obrazložen, kar pomeni, da so bili v njem navedeni razlogi, zaradi katerih naj bi toženec grobo kršil temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih. Le na takšen način bi bilo tožencu omogočeno, da vsebinsko ugovarja očitanim kršitvam.