nadomestilo za uporabo tuje stvari – pravnomočno razsojena stvar – višina uporabnine – metode ugotavljanja višine uporabnine
Višina nadomestila za uporabo tuje stvari se ugotavlja za nazaj in vedno predstavlja neko oceno tožnikovega prikrajšanja, ki naj se čim bolj približa realnemu nadomestilu. Metode njenega izračuna so različne, a še vedno le ocene njene vrednosti, saj je za nazaj vrednost, ki bi bila res dosežena, nemogoče natančno izračunati.
narok za glavno obravnavo – izostanek z naroka – fikcija umika tožbe
Tožnik je bil pravilno vabljen na prvi narok za glavno obravnavo in v vabilu tudi opozorjen na posledice, če se naroka ne bo udeležil. Kljub temu na narok ni pristopil, niti svojega izostanka ni opravičil. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da je tožbo umaknil in je postopek ustavilo.
ZIZ člen 46, 46/1. ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 88/1, 133, 133/1, 148.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti – pogoji za zaznambo izvršbe – nepravnomočen sklep o izvršbi kot podlaga za vpis
Zemljiškoknjižni postopek odločanja o dovolitvi zaznambe izvršbe in z zaznambo povezanih vpisih, se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi, ki mu je priložen odpravek tega sklepa. Izvršba pa se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. ZIZ glede zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, kot prvega od izvršilnih dejanj pri izvršbi na nepremičnine, ne določa drugače.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – restriktiven pristop - prepovedi sklica in izvedbe skupščine
Sodišče sme načeloma sicer izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, kar pa ne pomeni, da sme sodišče na splošno poseči v ustavno zagotovljene pravice drugih (konkretno pravico do zbiranja in združevanja) na podlagi utemeljitve, da utegne izvrševanje teh pravic konkretno poseči v pravice drugih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0068207
ZIZ člen 62, 62/2. ZArbit člen 11, 11/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi – ugovor krajevne pristojnosti – pristojnost arbitraže
Ugovor krajevne pristojnosti in ugovor pristojnosti arbitraže se upoštevata le, če sta podana v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
odškodninska odgovornost države – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – merila za odločanje – trajanje sodnega postopka
Zgolj časovni okvir trajanja postopka ni edini kriterij za ugotovitev kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, ampak je ta kriterij potrebno upoštevati ob sočasnem upoštevanju vseh ostalih kriterijev po ZVPSBNO za ugotavljanje kršitve te pravice. Ob upoštevanju vseh teh kriterijev toženki ni možno očitati odgovornosti za škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, če dolžina sojenja ni posledica njenega protipravnega ravnanja.
vrnitev v prejšnje stanje – nepravilna vročitev tožbe
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki in ne sodišču. Ker stranki tožba ni bila pravilno vročena, je ustrezno pravno sredstvo proti izdani zamudni sodbi pritožba in ne vrnitev v prejšnje stanje.
priposestvovanje – družbena lastnina – pravica uporabe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - denacionalizacijski postopek
Priposestvovanje v času od uveljavitve ZDen za nepremičnine, za katere je obstajala dolžnost vrnitve, ni bilo mogoče.
V skladu z določbo 88. člena ZDen so nični vsi pravni posli in enostranske izjave volje glede premoženja, za katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve. Povzeta določba se v sodni praksi razlaga široko. Tako so nični tudi tisti pravni posli, ki so bili sklenjeni v zvezi s premoženjem, za katerega je denacionalizacijski postopek sicer tekel, pa upravičencem kasneje sploh ni bilo vrnjeno ali pa ni bilo vrnjeno v naravi. Nedopustno bi bilo, da bi bili pridobitelji na podlagi perfektnih pravnih poslov v slabšem položaju od subjektov, ki bi nepremičnino priposestvovali.
Hipotekarni dolžnik, ki je plačal dolg, ker bi bilo sicer z izvršbo poseženo na njegovo nepremičnino, ima regresni zahtevek proti glavnemu dolžniku na podlagi pravila o zakoniti subrogaciji.
sprememba tožbe – tožba zaradi motenja posesti – tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice – posebni postopek v sporih o motenju posesti
V konkretnem primeru je tožnik vložil tožbo zaradi motenja posesti. Postopek o pravdah zaradi motenja posesti je umeščen v tretji del Zakona o pravdnem postopku, ki ureja posebne postopke, tožba za varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem pa je tožba, ki se obravnava v rednem postopku. Ker torej za oba uveljavljana zahtevka ni predpisana ista vrsta postopka, sodišče spremembe tožbe ne bi smelo dovoliti.
ZOZP člen 2, 2/1, 2a, 7, 7/2, 7/3, 22. ZPP člen 8.
sprememba lastništva vozila – prometna nesreča - regres zavarovalnice – veljavnost pogodbe – odgovorna oseba – zavarovalna pogodba – obvezno zavarovanje prometnega sredstva
Tožnica (zavarovalnica) ima, upoštevajoč dejstvo, da je toženec odpeljal s kraja prometne nesreče, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju vozila, pravico od zavarovanca in odgovornih oseb uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški.
Regresni zahtevek zavarovalnice zoper toženca - odgovorno osebo, ki sicer ni pogodbena stranka predmetne (v skladu z 22. členom ZOZP) veljavne zavarovalne pogodbe, na podlagi katere je tožnica (zavarovalnica) oškodovanki v prometni nesreči izplačala odškodnino, temelji na 7. členu ZOZP.
Ena izmed predpostavk obnovitvenega postopka je tudi, da bi nadomestitveni postopek pripeljal do ugodnejše odločbe za predlagatelja, ki pa je izrecno določena le za obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP, pri vseh ostalih obnovitvenih razlogih pa se predvideva.
Ne glede na to, da se pri obnovitvenem razlogu po 5. točki (kaznivo dejanje krivega pričanja) ne presoja, ali bi obnova pripeljala do ugodnejše odločbe za predlagatelja, pa mora biti kaznivo dejanje za sodbo kavzalno, kar pomeni, da mora vplivati na izdajo sodne odločbe oziroma mora pravnomočna sodba na njem temeljiti.
povod za tožbo – povrnitev pravdnih stroškov – načelo uspeha
Ob tako okoliščinah, da je bila pravda potrebna zaradi toženčevega ravnanja in da je zaradi njegovih ravnanj potrebno tudi nadaljnje sodno varstvo pravic tožeče stranke, se izkaže, da je prvo sodišče pri odločanju zmotno uporabilo materialnopravno določilo 2. odstavka 154. člena ZPP. Prevelik poudarek je namenilo matematičnemu izračunu uspeha strank, premajhno pozornost pa sicer pravilno ugotovljenim dejanskim okoliščinam primera. V skladu s temeljnim načelom, ki velja pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov, mora namreč pravdne stroške nositi tista stranka, ki jih je povzročila.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – osebno vročanje – kršitev pravil o vročanju – dejanski prejem sodnega pisanja – odgovor na tožbo
Ker toženki tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, je 30-dnevni rok za odgovor na tožbo začel teči šele, ko je toženka tožbo dejansko prejela.
Ker zakonska ureditev lovstva, posebej pa lovske pravice, po presoji Ustavnega sodišča ne nasprotuje Ustavi, saj med drugim ne posega v pravice iz 33., 67. in 74. člena Ustave, očitana protipravnost ravnanja države pri urejanju lovske pravice ni podana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0064523
ZTVP-1 člen 79, 79/3, 139, 140. OZ člen 131.
pogodba o borznem posredovanju – odgovornost borznoposredniške hiše – protipravnost – sklenitvena faza pogodbe – zaščita interesov stranke – nasprotje interesov
Toženo stranko kot borznoposredniško družbo tudi v primeru sklenitve prodajne pogodbe zavezujejo določbe 139. in 140. člena ZTVP-1, ki borznoposredniški družbi nalagajo zaščito interesov stranke in razkritje nasprotnih interesov. V zvezi z dolžnostjo tožene stranke, ki ji jo nalagajo te določbe, je zato za presojo njene odškodninske odgovornosti odločilno njeno ravnanje v sklenitveni fazi sporne pogodbe in aneksov.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 127, 129, 129/1, 132.
povračilo stroškov poroda v tujini – nujna medicinska pomoč – zasebno potovanje v tujini
Tožnica na dan poroda ni bila na zasebnem potovanju v tujini (Avstrija), temveč je šlo za predviden in načrtovan porod v tujini. Poleg tega je bila v porodnišnico v tujini sprejeta dva dni pred opravljenim porodom, kar ni šteti kot nujno zdravljenje in medicinsko pomoč. Tožbeni zahtevek na povračilo stroškov poroda v tujini je zato neutemeljen.
Tožnik (kupec avtomobila) bi moral svoj zahtevek uveljavljati nasproti komisionarju v roku enega leta, ker pa tega ni storil, je izgubil vse pravice, ki mu gredo iz naslova uveljavljanja stvarnih napak. Tožniku zahtevki do toženca po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti ne gredo.