Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec prečkal cesto, in sicer s kosilnico, tako da jo je potiskal pred seboj, pri tem pa dosegel hitrost okoli 4,8 km/h, kar je hitrost človeka, ki hodi. Tako iz teh ugotovitev sodišča izhaja, da ne gre za motorno vozilo in da tudi vzrok škode ni v motornem vozilu, zato veljajo splošne določbe o odškodninski odgovornosti, ne pa določba 178. čl. ZOR.
osebni stečaj – prodaja premoženja stečajnega dolžnika
S tem, ko stečajni dolžnik v postopku prodaje premoženja napada razloge glede obstoja terjatev upnikov, ne izpodbija pravno relevantnih dejstev v zvezi s sklepom o prodaji.
trditveno in dokazno breme – dokazni standard – zavarovanje dokazov – indic – protipravnost ravnanja
Za zadostitev trditvenemu in dokaznemu bremenu je tožeča stranka imela možnost predlagati ustrezno zavarovanje dokazov. Te procesne možnosti ni izkoristila, kljub temu, da je sodni postopek za uveljavljanje terjatve pričela že z vložitvijo izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine. Materialnopravno zmotno je zato pritožbeno sklepanje, da bi prvostopenjsko sodišče potem, ko tožeča stranka ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede protipravnosti ravnanja tožene stranke, moralo na to sklepati z nižjim dokaznim standardom od stopnje prepričanja oz. samo prepričanje utemeljevati zgolj na podlagi posameznih posrednih dejstev.
Tudi pri sklepanju o obstoju relevantnih dejstev na podlagi indicev mora biti sklop oz. veriga teh indicev tako močna, da pri sodišču ustvarja prepričanju o resničnosti določenega dejstva, ki pri izkušenem človeku ne ustvarja resnega dvoma.
Značilnost razmerij med otroci in starši pogojuje takšno zakonsko ureditev, ki omogoča poseg sodišča v pravnomočne odločitve, ki se nanašajo na navedena razmerja, če to narekujejo v zakonu določene okoliščine.
Teza, da bo tožena stranka nekoč v prihodnosti prenehala plačevati denarno rento, ker bo zavarovalna vsota izčrpana, je teza o bodočem, hipotetičnem dejstvu. Negotovosti, da bo plačevanje rente nekoč v prihodnosti zastalo, se tožeča stranka lahko reši z dajatvenim zahtevkom. Zato ugotovitvena tožba o tem, koliko znaša zavarovalna vsota, ni dopustna.
odškodninska odgovornost – pravno priznana nepremoženjska škoda – poseg v osebno sfero - pretep
V skladu s 132. členom OZ so telesne bolečine, duševne bolečine ali strah tiste oblike pravno priznane nepremoženjske škode fizične osebe, katerih posledica je (če so izpolnjene tudi druge predpostavke odškodninske odgovornosti), da nastane obveznost odgovorne osebe oškodovancu plačati pravično denarno odškodnino po 1. odst. 179. člena OZ. Ta pa oškodovancu pripada zgolj, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo. Sama kršitev, tj. poseg v osebno sfero fizične osebe, tako še ni podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine.
prekinitev postopka zaradi smrti stranke – nadaljevanje prekinjenega postopka
V kolikor naj bi prišlo do prevzema postopka (bodisi s strani dedičev samih ali pa s pozivom sodišča) in posledično do odločitve, da se postopek nadaljuje, še preden je s pravnomočnim sklepom o dedovanju ugotovljeno, kdo je dedič umrle stranke, mora sodišče vprašanje, kdo so dediči, predhodno rešiti samo. Pri tem ne zadostuje zgolj ugotavljanje kroga oseb, ki bi morebiti lahko prišle v poštev kot dediči, ampak gre za ugotovitev, ki je podobna rešitvi predhodnega vprašanja in pri kateri ne sme biti dvomov v njeno pravilnost.
Ker je tudi po vedenju pritožbenega sodišča sedež Odvetniške družbe H. o.p. - d.o.o. v neposredni bližini sodišča, ji ne pripada povračilo stroškov za odsotnost iz pisarne v času potovanja.
tožba na nedopustnost izvršbe – ničnost notarskega zapisa – prekinitev postopka – vložitev izrednega pravnega sredstva - predhodno vprašanje
Tožba na nedopustnost izvršbe se namreč po določbi 59. člena ZIZ nanaša lahko le na razloge, ki se nanašajo na terjatev, medtem ko veljavnost izvršilnega naslova ne predstavlja takšnega razloga.
Vložitev izrednega pravnega sredstva na prekinitev postopka ne vpliva, ker tudi v primeru rešitve predhodnega vprašanja zakon ne dopušča prekinitve postopka dlje kot do pravnomočne odločitve o zadevi.
Sodišče lahko predhodno vprašanje reši samo ali pa sklene, da ga samo ne bo reševalo. Samo v drugem primeru mora postopek tudi prekiniti. Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitvi postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki – regulacijska začasna odredba – ustrezna trditvena podlaga za presojo ogroženosti koristi otrok
Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerij med starši in otroci je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, razmerje med starši in otroci uredi tako, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Izdaja začasne odredbe je zato potrebna, kadar sodišče ugotovi okoliščine, iz katerih, zaradi zagotovitve največje koristi otroka izhaja nujnost, da se vprašanje vzgoje in varstva otroka ter vprašanje stikov začasno uredi še pred meritorno odločitvijo sodišča v sodbi.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga – odvetnik – pravniški državni izpit
Ker tožnica predloga za obnovo postopka ni vložila po odvetniku in ker ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka utemeljeno kot nedovoljen zavrglo.
Zemljiškoknjižno sodišče je predlagateljičinemu predlogu (v celoti) ugodilo. Zato predlagateljica nima pravnega interesa, da se zoper takšno odločitev pritožuje.
Niti sklep sodišča, niti pogodba o prodaji nepremičnine z dne 11.3.2002 med stečajnim dolžnikom kot prodajalcem in tožnico kot kupcem, ne more nadomestiti veljavne najemne pogodbe, sklenjene med tožencem in vsakokratnim najemodajalcem. Z navedenima listinama ni mogoče dokazovati obstoja najemnega razmerja. Najemno razmerje nastane s sklenitvijo najemne pogodbe.
Določba 4. odst. 112. čl. SZ-1 se nanaša na rok za izselitev, ki velja le v primeru odpovedi najemne pogodbe, ne pa v primerih izselitve iz stanovanja zaradi uporabe stanovanja brez pravnega naslova.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0058544
ZIZ člen 11, 166, 166/2, 239, 242.
spor o krajevni pristojnosti – zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – nepremičnine na območju več sodišč – dovolitev zavarovanja
V primeru, ko ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev zavarovanja tisto sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, ki je kot predmet zavarovanja v predlogu za zavarovanje navedena na prvem mestu.
ZFPPIPP člen 232, 232/6, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/3, 235/4. ZPP člen 141, 141/2, 141/4.
sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka – pritožbeni razlogi – izpodbijanje domneve obstoja insolventnosti dolžnika – vročitev s fikcijo – umik predloga za začetek stečajnega postopka
Ker dolžnik v ugovornem roku ni vložil niti ugovora, niti zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za domnevo dolžnikove insolventnosti v 3. odstavku 235. člena ZFPPIPP. Dolžnik je namreč s pritožbenim izpodbijanjem obstoja stečajnega razloga prekludiran, saj je navedena domneva insolventnosti dolžnika izpodbojna s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka le v primeru, če predlog za začetek stečajnega postopka vloži osebno odgovorni družbenik dolžnika, za tako situacijo pa v obravnavanem primeru ne gre.
SZ-1 ima v 1. odst. 182. člena izrecno določbo, da se do sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih solastniški deleži določajo glede na površino posameznega dela v etažni lastnini, po 1. odst. 30. člena SZ-1 pa so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače.
grajeno javno dobro - javna cesta - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - vpis v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestvovanje stvari v družbeni lastnini - priposestvovalna doba
Na podlagi pogodbe bi tožnika lastninsko pravico lahko pridobila le z vpisom v zemljiško knjigo.
Parcela je bila že v času, ko je bila še last pravnih prednikov tožnikov, v zapisniku o ugotavljanju in zamejničenju posestnih meja l. 1979, vpisana kot javno dobro, na slednjem pa po ZTLR priposestvovanje ni bilo mogoče, saj je šlo za družbeno lastnino.
dodatek za pomoč in postrežbo – pogoji za priznanje
Ker tožnik, četudi je v težkem zdravstvenem in socialnem stanju, ni uživalec starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine, ne izpolnjuje osnovnega pogoja za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – strah – skaženost – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – izguba vida – izguba zob
Odmera nepremoženjske škode.
Tožnik ima res prizadet vid na enem očesu, kar pomeni znatno prikrajšanje, vendar pa se omejitve nanašajo le na tiste dejavnosti, ki zahtevajo popoln vid, medtem ko na ostale ne. Zato je treba prisojeno odškodnino primerjati z odškodninami v primerih, ko so oškodovanci deloma omejeni v določeni sferi dejavnosti, ne pa v celoti.