OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0069850
OZ člen 101, 168, 168/3.
ugovor nenastale pravice – izpolnitev pogodbe – pobot – kapitalizirane zamudne obresti – izgubljeni dobiček
Tožena stranka zato, ker je sama priskrbela manjkajočo dokumentacijo in odpravljala pomanjkljivosti, ki so se pokazale po predaji objekta, zahteva plačilo 1.714,10 EUR. Ta znesek, najprej uveljavlja v pobot, potem pa še kot del nasprotnega tožbenega zahtevka. To pa pomeni, da ne uveljavlja sorazmernega znižanja pogodbeno dogovorjenih del zaradi zatrjevane delne izpolnitve pogodbe (delni ugovor nenastale pravice). Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke od takrat dalje (15. 02. 2006) utemeljen v višini pogodbeno dogovorjenega zneska.
neupravičena pridobitev – obveznost vrnitve – odškodninska odgovornost – škoda
Po določilu 3. odst. 190. člena OZ nastane obveznost vrnitve tudi v primeru, če kdo kaj prejme glede na podlago, ki je kasneje odpadla.
Iz trditvene podlage tožene stranke ne izhaja, da se je za vtoževani znesek njeno premoženje zmanjšalo, pa tudi ne, da bi vtoževani znesek tožena stranka ustvarila glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, pa ga zaradi ravnanj tožeče stranke ni mogla doseči. Neutemeljeno zadrževanje sredstev bi sicer utegnilo pomeniti eno od predpostavk splošnega civilnega delikta, vendar škode tožena stranka ni utemeljila.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0069355
ZGD-1 člen 318, 318/4.
imenovanje posebnega revizorja
Predlog za zamenjavo imenovanega posebnega revizorja lahko utemeljujejo tudi drugi razlogi, ne le okoliščine, ki bi bile podane pri samem imenovanem revizorju.
osebni stečaj – prodaja premoženja stečajnega dolžnika
S tem, ko stečajni dolžnik v postopku prodaje premoženja napada razloge glede obstoja terjatev upnikov, ne izpodbija pravno relevantnih dejstev v zvezi s sklepom o prodaji.
dedni dogovor – odstop dednega deleža – znano premoženje – pozneje najdeno premoženje
Odpoved v korist določenega dediča se namreč šteje za izjavo o odstopu svojega dednega deleža, ki je mogoča zgolj glede znanega zapuščinskega premoženja. Ne more pa se šteti za izjavo o odstopu deleža tudi na pozneje najdenem premoženju.
Tožnica je tožbo (naslovljeno kot pritožba) kljub pravilnemu pravnemu pouku vložila pri tožencu, kasneje se je pri tožencu tudi ustno zglasila in podala izjavo, naj se njena vloga obravnava kot tožba. Ta vloga oziroma tožba je na sodišče prispela šele po izteku 30-dnevnega roka od vročitve dokončne odločbe toženca tožnici, zaradi česar jo je sodišče utemeljeno zavrglo kot prepozno.
prekinitev postopka zaradi smrti stranke – nadaljevanje prekinjenega postopka
V kolikor naj bi prišlo do prevzema postopka (bodisi s strani dedičev samih ali pa s pozivom sodišča) in posledično do odločitve, da se postopek nadaljuje, še preden je s pravnomočnim sklepom o dedovanju ugotovljeno, kdo je dedič umrle stranke, mora sodišče vprašanje, kdo so dediči, predhodno rešiti samo. Pri tem ne zadostuje zgolj ugotavljanje kroga oseb, ki bi morebiti lahko prišle v poštev kot dediči, ampak gre za ugotovitev, ki je podobna rešitvi predhodnega vprašanja in pri kateri ne sme biti dvomov v njeno pravilnost.
ZOR člen 170, 170/1, 172, 172/1, 376. ZGD člen 476.
zastaranje odškodninske terjatve upnika odvisne družbe zoper obvladujočo družbo zaradi neustreznega ravnanja njenih delavcev
Odškodninska terjatev nepoplačanega upnika odvisne družbe zoper obvladujočo družbo zaradi neustreznega ravnanja njenih delavcev oz. organa upravljanja pri dajanju navodil za vodenje poslov odvisne družbe zastara v treh letih.
zaznamba izvršbe – (ne)pravnomočnost sklepa o izvršbi
Smisel določb ZZK-1 o zaznambi sklepa o izvršbi v povezavi z 45. členom ZIZ je, da zemljiškoknjižno sodišče odloči o zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke, čim prejme obvestilo izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi in mu ni potrebno čakati do pravnomočnosti izvršilnega sklepa.
nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – prometna nesreča – odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – prispevek oškodovanca – pešec – voznik motornega vozila – presoja višine odškodnine
Odmera odškodnine.
Toženec pozablja na temeljno načelo zaupanja iz ZVCP, po katerem sme udeleženec v cestnem prometu pričakovati, da bodo tudi drugi udeleženci spoštovali predpise o varnosti cestnega prometa. V toženčevem primeru to pomeni, da so vozniki, vključno s tožnikom, lahko pričakovali, da toženec ne bo prečkal ceste tam in takrat, kjer in ko mu prometne razmere tega niso dovoljevale.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – pridobitev lastninske pravice na izviren način – načelo formalnosti postopka
Tožba, po kateri se je z izpodbijanim sklepom zaznamoval spor, je tožba, vložena proti imetniku lastninske pravice, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice, ki jo je pridobil na izviren način. Sklepčnosti tožbe pa zemljiškoknjižno sodišče ni upravičeno preverjati, saj spor zaznamuje le na podlagi tožbe in potrdila pristojnega sodišča o njeni vložitvi.
Ob dejstvu, da je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da je postopek prekinilo zaradi rešitve spora v zadevi opr. št. VII Pg 3488/2009, ne da bi svoje stališče o tem bolj natančno opredelilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061520
ZPP člen 124, 224, 337.
pritožbene novote – zapisnik kot javna listina - uveljavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev
Zapisnik je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano – v konkretnem primeru torej poteka naroka in izjav strank. Velja pa tudi nasprotna domneva: domneva se, da na naroku ni bilo opravljeno nič ali izjavljeno nič drugega razen tistega, kar je v zapisniku navedeno.
Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva ter predlagati nove dokaze (le), če jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje. V konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo, saj se je dedinja zapuščinske obravnave udeležila, prav tako pa je, glede na izjavo o izločitvi dela denarnih sredstev pri N., očitno bila seznanjena z možnostjo takšne izločitve. Ker njen zahtevek (uveljavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev) nima dednopravne narave, ga lahko še po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uveljavi s tožbo v pravdi.
razlaga pogodbe – skupen namen pogodbenikov – vnaprej natisnjena vsebina pogodbe – vrednost stvari ob prenehanju pogodbe o operativnem leasingu – uporaba leasing vozila
239. čl. OZ leasingojemalca obvezuje, da vozilo uporablja s skrbnostjo dobrega gospodarja in po izteku pogodbe vozilo vrne v stanju, ki odraža običajno uporabo, predvideno v leasing pogodbi. Leasingojemalčeva neskrbna uporaba vozila predstavlja kršitev pogodbe in utemeljuje njegovo odškodninsko odgovornost ter uporabo 2. odstavka 239. čl. Obligacijskega zakonika.
Osnovna leasingojemalčeva dolžnost (poleg plačila najemnine) je skrbna uporaba vozila. Z načinom uporabe vozila leasingojemalec ne more doseči, da bo ob prenehanju pogodbe vozilo imelo v naprej določeno vrednost, ker ohranjenost vozila ni edino merilo za določitev njegove vrednosti. Na vrednost rabljenega vozila poleg njegovega stanja vplivajo tudi razmere na trgu: ponudba in povpraševanje, lahko tudi povpraševanje po določeni znamki ali tipu vozila, splošna gospodarska situacija …., ki so po naravi stvari lastnikov in ne leasingojemalčev riziko.
odgovornost za drugega – odškodninska odgovornost imetnika psa – smrt stranke, ki ima pooblaščenca
Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razlago sodišča prve stopnje, da je imetništvo živali širše od lastništva. V skladu s 158. členom OZ namreč za ravnanje domače živali odgovarja njen imetnik, tj. vsakdo, ki za psa skrbi. Drži sicer pomislek pritožbe, da bi bilo nerealno pričakovati, da imetnik za psa odgovarja ves čas, tudi ko je ta na sprehodu z drugo osebo. Ker pa je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ugotovilo, da je bil pes družinski, za katerega je poleg lastnika skrbel tudi tožnik, ki je psu dovolil, da nemoteno hodi po njegovi nepremični, so neutemeljeni pritožbeni očitki, da tožnik v času spornega dogodka psa ni bil dolžan nadzirati.
Sodba bi se morala glasiti na dediče umrle osebe, zato je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti odpravilo postopkovno kršitev in označbo tožeče stranke v uvodu sodbe ustrezno spremenilo. Po novejši sodni praksi in pravni teoriji namreč takšna sodba ni absolutno nična, ampak učinkuje proti, tudi poimensko še nedoločenim, dedičem.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZDSS-1 člen 61.
začasna nezmožnost za delo – bolniški stalež – načelo materialne resnice
Pri odločanju o tem, ali so obstajali v spornem obdobju razlogi za priznanje začasne nezmožnosti za delo, je treba ugotoviti, ali je v postopku ugotavljanja bolniškega staleža oziroma odobritve ter podaljšanja bolniškega staleža prišlo do napak, ali gre za razloge na strani tožnika ali ne in ali je zaradi razlogov, ki niso na njegovi strani, lahko odločeno njemu v škodo.
Pritožnik sam navaja, da je ločitvene pravice upnikov prerekal in da je vložil tožbe zaradi izpodbijanja pravnih dejanj. Pogoj za vložitev takih tožb je predhodna ocena stečajnega upravitelja o možnosti uspeha v pravdnem postopku. V primeru uspešnega izpodbijanja pravnih dejanj bo splošna stečajna masa povečana, kot tudi v primeru uspešnega prerekanja ločitvenih pravic. Pritožbeno sodišče ne soglaša s pritožnikom, da so izidi teh postopkov tako negotovi, da jih pri presoji pogojev za oprostitev ali odlog plačila sodnih taks ni mogoče upoštevati. Že zakonska možnost prolongacije plačila sodne takse namreč logično terja določeno prognozo možnosti zagotovitve sredstev za plačilo sodne takse v prihodnjem obdobju.
Neupoštevno je sklicevanje pritožnika na oblikovano obsežno sodno prakso, da se insolventne dolžnike oprošča plačila sodnih taks. Insolventnost taksnega zavezanca namreč ni zakonski razlog za oprostitev plačila sodnih taks po 10. členu ZST-1, ki opredeljuje upravičence do taksne oprostitve po samem zakonu. Je pa insolventnost okoliščina za presojo, ali so podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, ki pa se presojajo v vsakem konkretnem primeru posebej.
dodatek za pomoč in postrežbo – samostojno hranjenje
Ker tožnik ni zmožen sam razrezati že pripravljene hrane, se ni zmožen samostojno hraniti do te mere, da mu je zagotovljena fiziološka eksistenca. Zato je upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.
Tožnik je vložil tožbo le v enem izvodu in brez prilog, zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, da v roku 30 dni tožbo dopolni tako, da k tožbi priloži izpodbijano dokončno odločbo v izvirniku ali v overjenem prepisu v dveh izvodih, še en izvod tožbe ter priloži prilogo v overjenem prevodu v slovenski jezik, v dveh izvodih. Ker tožnik na sklep ni odgovoril in tožbe ni ustrezno dopolnil, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
poroštvo – prenehanje obveznosti – stečaj glavnega dolžnika – samostojni podjetnik kot dolžnik
Tudi če je poroštveno izjavo podpisal toženec, ki je bil v svojstvu samostojnega podjetnika hkrati tudi dolžnik, to še ne pomeni, da poroštvo ni nastalo. Namen tovrstnega poroštva je ravno v tem, da se toženec zaveže plačati terjatev, ki jo ima tožeča stranka do njega kot samostojnega podjetnika, če te ne bi bil sposoben izpolniti kot samostojni podjetnik.
Na obstoj in veljavnost poroštvene zaveze ne vpliva okoliščina, da je bil nad toženo stranko kot samostojnim podjetnikom izveden stečajni postopek. Z njegovim zaključkom so prenehale oz. ugasnile vse pogodbe in iz njih izvirajoče obveznosti, ki so se nanašale na toženca kot samostojnega podjetnika. Poroštvena zaveza pa je osebne narave in se ne nanaša na poslovno dejavnost. Zato je obstoječa in veljavna tudi po koncu stečajnega postopka.